Dobiček Madžarom, namesto da bi ga vložili v razvoj železnic
Drugi tir S kakšnim sporazumom nam bo Madžarska lahko zagotovila ekskluzivno dobavo blaga?
Zakaj je za vlado tako pomembno, da v gradnjo drugega tira po vsej sili vključi še Madžarsko, je vprašanje, na katerega javnost še ni dobila prepričljivega pojasnila. Odgovor ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca je, da si bo Luka Koper s tem zagotovila več blagovnih tokov sosednje države.
Danes bodo predlog vlade o vstopu Madžarske v 2TDK obravnavali v komisiji za nadzor javnih financ, prihodnji teden pa v odboru za zunanjo politiko. Kapital državnega podjetja naj bi znašal 522 milijonov evrov. Od tega bi Madžarska vložila 200 milijonov evrov, kar pomeni približno 38-odstotni delež.
Načrt kaže, da bo družba ustvarjala dobiček (prav na račun pretovorne takse v Luki in dodatne cestninske takse, ki jo plačujejo tovornjaki, tega je zdaj skupaj za okoli 20 milijonov evrov na leto). Osnutek sporazuma med Slovenijo in Madžarsko predvideva, da na leto ne bi smeli izplačevati več kot tri odstotke osnovnega kapitala družbe. (Zdaj torej 15,66 milijona evrov na leto.) Madžarska pa bi, po poročanju STA, dobila 2,5 odstotka od dobička na pretovor.
Slovenija bi Madžarski ali enemu od madžarskih podjetij pomagala najeti za približno tri hektare zemljišča na območju koprskega pristanišča, za kar bi Madžarska plačevala tržno najemnino.
Nekdanja premierka in bivša ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pravi: »Državni zbor je pred kratkim sprejel proračun za prihodnji dve leti, v katerem je še vedno takšen finančni načrt za gradnjo drugega tira, kot smo ga oblikovali v času mojega ministrovanja. Kapitala za izvedbo projekta ne primanjkuje. Ni nam jasno, kako bo vlada prepričala banke, ki so odobrile dolgoročne kredite. Prav tako ni jasno, ali bo sprejeti slovenski poroštveni zakon zdaj veljal tudi za madžarskega partnerja v dokapitalizirani družbi 2TDK.
Kolikor vem in kolikor so trdili predstavniki logističnega gospodarstva, posamezno vodstvo države ne more tako vplivati na blagovne tokove, da bi take obljube lahko sprejeli kot izvršeno dejstvo. S kakšno državno pogodbo nam bo Madžarska lahko zagotovila ekskluzivno dobavo blaga? Prav tako ne vemo, kako bi tak posebni položaj Madžarske na tej progi sprejela podjetja iz drugih držav. Ne poznam nobene države, ki bi tako prepustila drugi državi upravljanje železniške proge,« meni Alenka Bratušek.
»Madžari imajo samo en cilj. To je dostop do morja. Morda še razumem, zakaj jim želi to zagotoviti stranka SDS, ne morem pa razumeti, zakaj se to zdi pomembno drugim strankam v koaliciji,« pravi nekdanja ministrica.
Madžarska je za Luko Koper drugi najpomembnejši trg (na njem ustvari približno eno desetino ali dva milijona ton vsega luškega prometa), hkrati je koprsko pristanišče najpomembnejše pristanišče tako za Madžarsko kot za Avstrijo. In to že zdaj, ne glede na to, kdo vlaga v novi tir.
V Luki Koper trdijo, da ne bi imeli prav nič proti, če bi tik ob koncesijskem območju katero koli podjetje dobilo zemljišče, ki bi ga uporabilo za blago v pomorskem prometu. Tako že zdaj obstaja podjetje Depo Link kitajskega ladjarja Cosco, ki tik ob pristanišču zbira in polni ali prazni zabojnike, ki gredo skozi koprsko pristanišče. Madžarske partnerje spoštujejo in ne bi imeli nič proti večjemu sodelovanju z njimi.
Vprašamo pa se lahko, zakaj je za takšno poslovno sodelovanje sploh potrebna dokapitalizacija 2TDK. Alenka Bratušek trdi, da namen 2TDK sploh ni ustvarjanje dobička oziroma da bi ves ustvarjeni dobiček morali usmerjati v dograjevanje dvotirne proge ali obnovo druge železniške infrastrukture v državi.
• Madžari bi z 200 milijoni pridobili upravljanje strateške proge.
• Najeli bi lahko tri hektare zemljišča na območju Luke.
• Dobiček 2TDK bi morali nameniti za gradnjo druge infrastrukture.