Zapor, samica in umirajoče mesto
Hongkong Tri aktiviste so na podlagi zakona o nacionalni varnosti obsodili na večmesečne zaporne kazni
Hongkong so v zgodovini imenovali z različnimi imeni. Znan je bil, na primer, kot mesto luči, ker so neonski oglasi s tamkajšnjih nebotičnikov pošiljali v morje pisane žarke svetlobe. Pozneje so ga imenovali uporniško mesto, ker so se demokratično usmerjeni aktivisti vztrajno in pogumno zbirali na ulicah ter zahtevali pravico, da sami odločajo o tem, kdo bo vodil mestno vlado.
Danes se Hongkong imenuje mesto teme, kajti po tem, ko so tri aktiviste na podlagi zakona o nacionalni varnosti obsodili na večmesečne zaporne kazni, se zdi, da ni več niti kančka upanja na demokratično prihodnost nekdanje britanske kolonije.
Najbolj znan med njimi, 24-letni Joshua Wong, je bil obsojen na 13 mesecev in pol zapora, in to zaradi udeležbe na lanskih protestih. Agnes Chow, s katero je Wong pred štirimi leti ustanovil prodemokratično politično organizacijo Demosisto, je bila obsojena na deset mesecev zapora, in to tik pred 24. rojstnim dnevom. Njun strankarski tovariš Ivan Lam pa na sedem mesecev zapora. Takoj po razpravi so jih iz poslopja sodišča odpeljali nazaj v zaporniške celice, kjer so že preživeli minuli teden, potem ko so priznali krivdo za podpihovanje obleganja policijske centrale 21. junija 2019.
Po mnenju mnogih so trije aktivisti privolili v obtožnico, da bi se pogodili s sodniki, ki bi jih lahko skladno s kontroverznim zakonom o nacionalni varnosti obsodili tudi na tri leta zapora. Problem je v tem, da je obleganje policijske postaje med mirnimi protesti zgolj eno od kaznivih dejanj, za katera bo tožilec šele vložil obtožnice, in večina hongkonških odvetnikov, specializiranih za človekove pravice, meni, da čaka mlade opozicijske voditelje dolgo bivanje za rešetkami.
Glavna sodnica je včeraj poudarila, da so bile demonstracije pred sedežem mestne policije »zelo organizirane«, in citirala sporočila, ki jih je Joshua Wong pošiljal prek telegrama in pozival ljudi, naj se pridružijo protestom. Ob tem se ji, seveda, ni zdelo nujno pojasniti, da so aktivisti prišli pred poslopje policije po tem, ko so policisti brutalno obračunali z demonstranti, je pa ponovila, da »mora sodišče upoštevati pomen zaščite javnega reda«.
Javni red
Prav ta besedna zveza – javni red – je bistvo družbene ureditve nekdanje britanske kolonije, ki ji je vodstvo v Pekingu pred prehodom pod kitajsko oblast leta 1997 obljubilo, da bo lahko v naslednjih 50 letih ohranila in razvijala drugačen sistem od tistega, ki velja za svetinjo v preostalih delih LR Kitajske. S sprejetjem zakona o nacionalni varnosti je formula »ena država – dva sistema« dobila železno nit, ki Peking in Hongkong povezuje z istim pojmovanjem javnega reda in vse bolj podobnimi kaznimi, predvidenimi za posameznike in skupine, ki ga kršijo. Čeprav to počnejo mirno.
Ni dvoma, da so zaporne kazni, na katere so bili obsojeni trije aktivisti, sporočilo vsem drugim v Hongkongu, vključno s številnimi podporniki, ki so se včeraj drenjali v sodni dvorani, da bi slišali razsodbo. To niso bile zgolj kazni, ki jih je izreklo območno sodišče. Bile so predvsem grožnje partijskega vodstva v Pekingu, ki zdaj nasilno in brezkompromisno obljublja udarec ob vsakem poskusu Hongkonžanov, da bi si s pritiski in množičnimi demonstracijami pridobili pedenj političnih svoboščin.
Hkrati so zaporne kazni kitajsko sporočilo zahodu, zlasti ZDA z novim predsednikom na čelu. Še preden se bo vselil v Belo hišo, bo imel Joe Biden pred seboj jasno grožnjo Pekinga, naj se nikakor ne vmešava v »notranje zadeve Kitajske«, če si želi z njo obnoviti »razumne odnose«, kot zdaj pravijo kitajski politični analitiki, ob tem pa poudarjajo visoko stopnjo iracionalnosti v odnosih dosedanjega predsednika Donalda Trumpa do Kitajske.
Največji kamen spotike v kitajsko-ameriških odnosih bo tudi v času Bidnovega mandata vprašanje Hongkonga. Zatrta avtonomija 7,5-milijonskega mesta, v katerem deluje več kot 1300 ameriških družb in živi več kot 85.000 Američanov, bo za Bidnovo administracijo celo večji problem od kršenja človekovih pravic Ujgurov ali prihodnosti Tajvana. Prav zato so kazni za omenjene tri aktiviste »preventivni udarec« za Belo hišo. Da bo jasno, kdo vlada v dišečem pristanišču in kdo tam določa pravila igre.
• Vodilni aktivisti obsojeni na trinajst, deset in sedem mesecev zapora.
• Za druga kazniva dejanja bo tožilec šele vložil obtožnice.
• Sporočilo Bidnu, naj se ne vmešava v »notranje zadeve Kitajske«.