Višja produktivnost – ključ do vzdržnih javnih financ
Observatorij 2021 Doseči bi morali trden družbeni dogovor o tem, kaj je dobro za ljudi in za državo
Ljubljana – Raziskovalna skupina pod okriljem Observatorija Združenja Manager jasno vidi pot do večje blaginje v Sloveniji. Začrtala jo je v svojem Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti. Ker pa bo njegovo uresničevanje možno samo, če bodo pri snovanju ukrepov tvorno sodelovali vsi ključni deležniki, so na včerajšnjem virtualnem dogodku Observatorij 2021 predstavniki stroke, gospodarstva, države in sindikatov odprli razpravo, kako doseči trden družbeni dogovor o tem.
Akcijski načrt vidi kot edino rešitev za vzdržnost javnih financ v prihodnosti povečanje BDP s hitrejšo rastjo produktivnosti. Med ukrepi, ki jih predlaga, so intenzivnejše javne naložbe v raziskave in razvoj, gradnja manjkajoče raziskovalne infrastrukture, bistveno povečanje kapitalskih vlaganj v podjetja na raven EU, oblikovanje skupnih platform za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj, uvedba merjenja stroškov administrativnih bremen, ukrepi za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ukrepi za spodbujanje razvoja novih tehnologij, za trajnostno vodenje podjetij itn. Podobno v svojem poročilu o razvoju razmišljajo tudi analitiki Umarja, ki v ospredje postavljajo digitalizacijo.
Sredstev bo dovolj
Gostje okrogle mize so razpravljali, kako doseči družbeni dogovor za večjo blaginjo. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je akcijski načrt označil za biblijo gospodarskega in družbenega preporoda Slovenije, je začel optimistično, z nizanjem konkretnih ukrepov, ki so že v teku. Jasno naj bi bilo tudi, kaj vse mora ob tem opraviti država za stabilen politični sistem, varstvo okolja, infrastrukturo itn. V EU si je po ministrovih besedah Slovenija za razvoj izpogajala dovolj sredstev, paziti je treba samo, da ne bo ponovila napak iz preteklosti ter jih bo porabila hitro in za prave
• Akcijski načrt ZM je biblija gospodarskega in družbenega preporoda Slovenije.
• Zaostajamo pri naložbah v infrastrukturo, v raziskave in razvoj, pri veščinah, digitalizaciji.
• Ljudi bi morali prav med krizo motivirati za izobraževanje.
Energijo, ki jo porabimo za razdvajanje, za postavljanje ovir, bi morali porabiti bolj produktivno.
namene. Ti so pravzaprav zapisani v akcijskem načrtu, ga je dopolnil dr. Dušan Mramor in poudaril potrebo po prilagodljivem sistemu uresničevanja ukrepov (takrat, ko so okoliščine najugodnejše).
Daleč od vladavine prava
Sociolog in novinar dr. Ali Žerdin je v luči aktualnih potez vladajoče politike (v zvezi s financiranjem STA) resno podvomil, da je ta hip mogoče doseči prepotreben družbeni konsenz o ukrepih. Ker »vladajoča ekipa uporablja komandne namesto dialoških prijemov, diabolizira javna občila«. Ker »smo daleč od tega, da bi izpolnjevali elementarne ukrepe vladavine prava«. Soglasje o ukrepih pa predpostavlja potrpežljivost v razpravi, s katero se preurejajo družbeni odnosi. Podobnih lekcij je deležna tudi kulturna scena. In sindikati, je dodala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Potarnala je, da država pri oblikovanju protikoronskih ukrepov počasi izrinja tudi sindikat.
Sicer pa je po njenem mnenju naša težava, da ne znamo gledati dolgoročno. Ljudje niso motivirani za izobraževanje (čeprav je ravno v kriznih časih to nujno).
Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je akcijski načrt postavil ob bok zbornični pobudi za nov gospodarski zagon. Opozoril je, da v obdobju suhih krav ne smemo ponoviti preteklih napak in zapostaviti vlaganj v raziskave in razvoj. V tem smislu je GZS predlagala ukrepe, s katerimi podjetjem ne bi bilo treba varčevati pri raziskavah in razvoju, predlagala je subvencioniranje razvojnih del mest, razvojni vavčer. Energijo, ki jo porabimo za razdvajanje, za postavljanje ovir, pa bi morali porabiti bolj produktivno, je bil odločen.
Razvijati blagovne znamke
Dr. Tine Kračun vidi priložnost za dvig produktivnosti, denimo, tudi v razvijanju blagovnih znamk. Mikropodjetja namreč dosegajo največjo dodano vrednost v izvozu, ker izvažajo končne izdelke z večjo dodano vrednostjo, medtem ko so večja izvozno usmerjena podjetja v glavnem na začetku ali na sredini reproverige. Precejšnja težava so tudi administrativne ovire, instrukcijske roke bi morali preprosto odpraviti, saj jih nihče ne spoštuje.
Nekaj zamisli, kako zmanjšati administrativne ovire, je predstavil tudi Dušan Mramor. Dejal je, da gredo vladni ukrepi v pravo smer, smiselno pa bi se bilo zgledovati po Nizozemski ali Avstraliji, ki sta bili na tem področju zelo uspešni. Imamo 23.000 predpisov, od katerih jih je veliko nepotrebnih. Narediti bi morali selekcijo, jih, upoštevajoč posredne in neposredne stroške teh predpisov, zmanjšati za 20 do 30 odstotkov. Na pripombo, da akcijski načrt ne vsebuje pokojninske reforme, je Mramor odločno dejal, da ta načrt v resnici je pokojninska reforma, ampak drugačna, saj bolj smiselno, neboleče, zmanjšuje delež izdatkov za pokojnine.