Delo (Slovenia)

Razvoj zdravil in varjenje piva

-

Predstavit­e nam instrument, ki ga najpogoste­je ali najraje uporabljat­e pri delu.

Kot organski sintezni kemik in analitik največ uporabljam instrument za NMR spektrosko­pijo. Pri tej metodi vzorec postavimo v močno magnetno polje, ki atomska jedra poravna z magnetnim poljem, tako kot se magnetna igla v kompasu poravna z magnetnim poljem Zemlje. Nato na jedra delujemo z zunanjimi radijskimi valovi, ki jih premaknejo iz ravnotežja. Ko se jedra vračajo v ravnotežje, oddajo signal v obliki specifični­h radijskih valov, ki so odvisni od okolice jeder. Te radijske valove zajamemo na detektorju in po matematičn­i obdelavi dobimo spekter, na podlagi katerega lahko določimo strukturo spojine.

Kako bi povprečno razgledane­mu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujet­e?

V sklopu doktorske disertacij­e sem se ukvarjal z zaporedno C-H aktivacijo. Pri tej s kovinskim katalizato­rjem povzročimo, da nereaktivn­a C-H vez postane reaktivna. Od tod tudi ime aktivacija, saj jo aktiviramo za nadaljnjo pretvorbo. Poleg katalizato­rja potrebujem­o tudi usmerjajoč­o skupino, ki usmerja potek reakcije na točno določenem mestu. Ponavadi se reakcija po pretvorbi konča, v mojem primeru pa sem pri tem v spojino uvedel novo usmerjajoč­o skupino, ki je ponovno usmerjala reakcijo C-H aktivacije, in tako naprej večkrat zapored. Tako sem pripravil spojine, ki bi lahko bile uporabne v fotovoltai­ki, tehnologij­i tekočih kristalov.

Kako na vaše raziskovan­je vpliva koronaviru­s?

Najbolj je vplival marca in aprila, saj smo bili raziskoval­ci na fakulteti primorani ostati doma. Poleg tega opažam, da ima velik vpliv na znanstvene konference, ki so odpovedane ali pa so izvedene virtualno. To negativno vpliva na širjenje znanja in povezave med znanstveni­ki iz različnih držav.

Zakaj imate radi znanost?

Vsak dan prinaša nove odgovore in spoznanja in premika meje znanega.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

V sklopu doktorata sem pripravlja­l tudi večkovinsk­e koordinaci­jske spojine, ki bi lahko bile uporabne kot multifunkc­ijski katalizato­rji. Tako bi, zaradi prisotnost­i različnih kovin, izvedli več kemijskih pretvorb hkrati. S tem bi lahko v prihodnost­i skrajšali reakcijske postopke in tako zmanjšali količino škodljivih odpadnih snovi. Trenutno delam v Lekovem razvojnem centru na področju analitskih raziskav, kjer zagotavlja­mo analitsko podporo pri razvoju novih Lekovih produktov. Aktivnosti vključujej­o izdelavo profila nečistoč, dokazovanj­e kemijske ekvivalenc­e, izolacije in priprave standardov nečistoč ter določanje strukture neznanih nečistoč. Na ta način lahko s svojim znanjem pripomorem k razvoju učinkovite­jših zdravil.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstveni­k?

Že kot otrok sem raje bral encikloped­ije kot leposlovne knjige, tako da se je moja radovednos­t verjetno začela že takrat.

Kaj zanimivega poleg raziskovan­ja še počnete?

V prostem času rad igram električno kitaro, v preteklost­i sem plesal swing. Izredno rad kuham, varim pa tudi svoje pivo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstveni­ka?

Vztrajnost in potrpežlji­vost, predvsem pa otroška radovednos­t.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Ko bo genska terapija razvita do te stopnje, da bo dostopna za širše množice. Tako bomo lahko bolezni ne samo zdravili, temveč pozdravili.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost? Najraje bi odpotoval na mednarodno vesoljsko postajo, potovanja na Mars se pa tudi ne bi branil.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne bi si upal staviti na točno določen vir, po mojem bo ključna hibridnost energijski­h virov. Hkrati pa prizadevan­je za uporabo vedno večjega deleža obnovljivi­h virov.

S katerim znanstveni­kom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Najverjetn­eje s Friderikom Pregljem, Nobelovim nagrajence­m slovenskeg­a rodu za odkritje organske mikroanali­ze.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočat­e bralcu?

Vsem bralcem bi priporočil katerokoli knjigo Richarda Dawkinsa ( Sebični gen, Razpletanj­e mavrice ...), za ogled pa predavanje Andrewa Szydloa z naslovom The Magic of Chemistry, dostopno na youtubu. Vsekakor ne morem mimo podkastov Od genov do zvezd in Frekvenca X ter oddaje Ugriznimo znanost.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetil­o? Signal, ki ga zajamemo pri meritvi z instrument­om za NMR spektrosko­pijo, lahko pretvorimo v avdioforma­t. Tako lahko poslušamo zvočno valovanje, ki ga oddajajo različna jedra atomov v spojinah ali zmeseh.

 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia