Arecibo se je sesedel sam vase
V torek so kabli 900-tonskega instrumenta, visečega nad 305 metrov širokim radijskim krožnikom Arecibo v Portoriku, popustili. Legendarni observatorij je uničen. Sredi novembra je ameriška nacionalna znanstvena fundacija (NSF) sklenila, da po dveh večjih nesrečah, ko so se strgali nosilni kabli, zapre in poruši radijski teleskop, ki so ga postavili pred 57 leti. Odločitev ni bila lahka, saj je teleskop za znanost neprecenljiv in nima primerjave, a na prvem mestu so človeška življenja. Astronome je napoved o zaprtju teleskopa, s katerim so premikali meje znanega o vesolju, spodbudila, da so s podporniki skušali odgovorne še prepričati, da je observatorij vreden milijonov za obnovo. Zdaj upanja ni več; observatorij, ki je skozi zgodovino kljuboval orkanom, potresom in drugim naravnim silam, ni zdržal niti dovolj dolgo, da bi ga nadzorovano razstavili. K sreči nikogar ni bilo v bližini, ko je težka platforma padla skoraj 140 metrov globoko. »Šlo je za učinek snežne kepe, tega ni bilo mogoče ustaviti,« je povedal operativni direktor teleskopa Ángel Vázquez in dodal, da so teleskop vzdrževali po najboljših močeh.
Z radijskim teleskopom, ki je bil dolga leta največji, so proučevali tako asteroide, ki so zašli v našo bližino, kot oddaljene galaksije. Z njim so oprezali za morebitnimi signali nezemljanov. Bil je glavno orodje radijske astronomije. S teleskopom so denimo odkrili pulsarje, hitrovrteče se nevtronske zvezde z močnim magnetnim poljem, za kar sta Martin Ryle in Antony Hewish leta 1947 dobila Nobelovo nagrado. Impozantna konstrukcija sredi gozda ima v Portoriku tudi močno simbolno vlogo, saj so ga obiskovale generacije šolarjev in tudi odrasli. Na leto je observatorij obiskalo okoli 90.000 ljudi. Tam so posneli več filmov, med drugim film o Jamesu Bondu Zlato oko pa znanstvenofantastično uspešnico Stik. Nov takšen teleskop bi stal okoli 300 milijonov evrov, ki jih NSF nima. Sredstva bi moral odobriti ameriški kongres.
S. S.