Streljanje na slepo
Ko je nemška vlada pred drugim valom covida-19 sporočila, da bodo naredili vse, da vrtci in šole ostanejo odprti, se je veliki večini staršev in učiteljev odvalil kamen od srca. Ponovitve pomladnega dvomesečnega zaprtja vrtcev in šol si nihče več ne želi. In za to so tako starši kot učitelji pripravljeni narediti prav vse. Tako za voljo ustreznega izobraževanja kot širših socialnih učinkov, pa tudi zaradi zagotavljanja čim bolj neobremenjenega preživetja te krize.
Ukrepanje slovenske vlade na področju izobraževanja je bilo s teh vidikov zgrešeno in postavlja se vprašanje, kakšna strategija je vlado ob zaprtju vrtcev in šol sploh vodila. Pa tudi, ali so pri tem v odločanje sploh vključili tiste, ki jih ukrepi najbolj zadevajo. Spomnimo se samo farse z uvajanjem obveznega nošenja mask v šolah. To epizodo si bomo zapomnili kot vrhunec politikantstva SD ter sindikata vzgoje in izobraževanja na eni strani in kot nekompetentnost tako ministrice za izobraževanje Simone Kustec kot celotne vlade na drugi strani.
Zmes politikantstva in nekompetentnosti se je v sedanji krizi v Sloveniji izkazala kot izjemno eksplozivna bomba z zelo tragičnimi posledicami. In najnovejši predlogi o ukrepih, ki naj bi veljali v ponovno odprtih šolah, ter odzivi na te ukrepe kažejo, da bomba še ni izgubila svoje moči. Vladna stran šolam pošilja zahteve, ki jih v praksi ni mogoče uresničiti, na primer zagotavljanje ločenega varstva, šolniki pa spet iščejo dlako v jajcu.
V Nemčiji jim je uspelo z relativno preprostimi ukrepi izvesti celotni prvi šolski semester. Maske so obvezna oprema vzgojiteljev, učiteljev in učencev od prvega razreda dalje. Vzgojitelji jih nosijo tudi pri delu z najmlajšimi v vrtcih. Učitelji le, če ne delajo z matičnim razredom. Učenci povsod, razen v matičnem razredu. Tudi na šolskem avtobusu, ki je poln do zadnjega kotička in na katerem ni stalnega sedežnega reda. Zgolj za oris: pred nekaj tedni so na šoli, ki jo obiskuje hči, odkrili okužbo s koronavirusom pri deklici, ki se je vozila z istim avtobusom. Ker vsi uporabljajo maske, se virus ni razširil in razen dekličinega razreda, so vsi drugi otroci še naprej normalno hodili v šolo. Tudi njen razred se je medtem že vrnil iz karantene.
Ministrica za izobraževanje je včeraj dejala, da šol ne bodo odpirali, dokler ne bodo zagotovili absolutne varnosti. Že izjava o absolutni varnosti je skregana z logiko, saj kaj takšnega pač ne obstaja. Še manj je ta izjava ali cilj primeren v teh časih. Čemu naj bi absolutno varnost poskušali doseči na plečih otrok, če je nismo zahtevali, na primer, v domovih za starejše ali v zdravstvu? Zakaj naj bi bilo celoletno zaprtje šol bolj sprejemljivo kot štirinajstdnevno popolno zaprtje gospodarstva? Na tej točki žal ne preostane nič drugega, kot reči, da je za Slovenijo najbolje, da v celoti prekopira nemška pravila v šolah in jim slepo sledi. Tudi dosedanji ukrepi namreč bolj spominjajo na slepo streljanje.
Čemu naj bi absolutno varnost poskušali doseči na plečih otrok, če je nismo zahtevali, na primer, v domovih za starejše?