Pisma bralcev in odmevi

Izdatki za vojsko in drugi tir

Ko je Levica sprožila pobudo za razpis referenduma o izdatkih za vojsko, je potrebovala 2500 podpisov, dobila jih je 28.000. Podpisniki seveda nasprotujemo razmetavanju denarja za nakup nepotrebnih in za obrambo Slovenije neuporabnih osemkolesnikov in, kot kaže, še nekaj stare šare, ki bi nam jo prodal Izrael. Tega vodi Netanjahu, nekakšen izraelski Janša, ki je največja ovira miru na Bližnjem vzhodu, saj nenehno ustvarja nove begunce, ki naj bi jih na meji s Hrvaško policiji pomagala loviti še vojska. To le potrjuje, da je žica povsem nekoristna sramota. Lahko bi jo kar podrli in jo prodali Madžarom ter z njo plačali del dolga, ki si ga bomo nakopali z madžarsko »pomočjo« pri gradnji drugega tira. Tega bi Avstrija v Prešernovem času, ko še ni bilo dinamita, zgradila nekajkrat hitreje, kot ga bomo mi. Madžarska »pomoč« je povsem nepotrebna. Slovensko prebivalstva ima približno 21 milijard evrov prihrankov. Del teh je mogoče dobiti z državnimi obveznicami in jih uporabiti za financiranje drugega tira in druge infrastrukture; kakršnokoli izposojanje denarja v tujini je povsem nepotrebno. Seveda je za prodajo obveznic potrebno zaupanje državljanov, ki ga bo zaradi slabih izkušenj z varčevanjem v švicarskih frankih in še bolj z izgubo podrejenih obveznic težko pridobiti. Posebno še z zdajšnjo vlado, ki ji je pomembneje služiti tujcem kot lastnemu prebivalstvu in kupovati orožje, namesto da bi gradila domove za ostarele in povečevala socialno varnost. Sicer pa z oblastjo zasvojeni premier počne vse več neumnosti, zato bi bil že skrajni čas, da se odloči za politično upokojitev. Z njo se je sprijaznil celo njegov vzornik predsednik Trump, ki sicer misli, da so ga ogoljufali na volitvah. Tako kot Janšo v letu 2014.

Jože Mencinger,

Ljubljana

Referendum

Počakal sem glasovanje o prepovedi referenduma (na podlagi v zadevnem zakonu opredeljenih razlogov).

Tisti, ki so glasovali za prepoved, so razveljavili temelj suverene države Republike Slovenije, ki je svojo samostojnost in neodvisnost razglasila dne 26. 6. 1991 prav na podlagi referenduma z dne 23. 12.1990, na katerem so ljudje jugoslovanske republike Slovenije odločali prav o vseh tu navedenih vprašanjih. Če bi tedanji oblastniki v Socialistični republiki Sloveniji ravnali enako, bi plebiscit prepovedali – pa ga niso! Sedanji »predstavniki vsega ljudstva« pa so danes to plebiscitarno izraženo voljo ljudstva razglasili za nezakonito – pravno neobstoječo.

Večna »slava« in »hvala« jim gre …

Andrej Lenarčič, poslanec prvega sklica Ljubljana

Domovi za starostnike in stranka Desus

Že dolgo je znano, da je v Sloveniji več kot četrtina populacije upokojencev. Tudi je znano, da vsaj četrtina teh upokojencev živi pod pragom revščine. Pri teh težavah je nekaj (deset) tisoč, upokojencev, ki čakajo na sprejem v domove, ker doma iz različnih objektivnih razlogov nimajo primerne oskrbe. Poznano je tudi, da imamo domov za starostnike izrazito premalo. Premalo je tudi denarja za domove, premalo tudi strokovnega in pomožnega kadra itd. Kaj je pri tem pomanjkanju najšibkejši člen? Denar! Denar za vzdrževanje stanovalcev, (mnogi so prerevni za plačilo oskrbnine), denar za plačilo zaposlenih, denar za zdravstveno in higiensko oskrbo, denar za prenovo domov in za novogradnje. Država za te domove niti toliko ne prispeva, da bi začetne gradnje kar nekaj domov, ki samevajo kot suha drevesa v gozdu, končali vsaj v tej virusni krizi.

Vse to je znano, toda vladajoča politika nima posluha, še več, noče slišati, da bi vsaj sproti reševala, kar je zamujenega. Kitajci so ob pojavu covida-19 v štirinajstih dneh postavili nekaj najnujnejših bolnišnic, naša vlada pa v tej krizi, ko ljudje (največ po domovih) umirajo tako množično kot v taboriščih, ne naredi nič. Stvari že nekaj časa uhajajo izpod nadzora, kričeč dokaz so nakopičena trupla. Vlada nič naštetega ne rešuje, nasprotno, ljudstvu grozi samo s sankcijami.

Kot rečeno, Kitajci so virus takoj prijeli za roge, omejili so ga in zatrli, mi pa v najhujši krizi skoraj milijardo denarja usmerjamo v nakup orožja, čeprav nam nihče drug ne grozi kot smrtonosni virus. Še nekaj je tu treba povedati: tudi poslanci Desusa so glasovali za nakup orožja, sramota! – in povsem tiho so kot predstavniki upokojencev, ne da bi se postavili v prvo vrsto za reševanje umirajočih upokojencev. Ni važno, v kateri vladi so, sramota in zločin je, da so poslanci Desusa svoje ljudi pustili na cedilu.

Vinko Korošak, Šempeter pri Gorici