Vlada se pripravlja na videokonferenčno predsedovanje
Svet EU Zaradi epidemije covida-19, pomanjkanja kadra in zasuka k Višegrajski skupini se vlada pripravlja na delo prek zooma
Ljubljana – Le še dobrega pol leta je do takrat, ko bo Slovenija drugič predsedovala svetu EU, odkar je leta 2004 vstopila v Unijo. Tako kot leta 2008 bo tudi v drugi polovici leta 2021 EU »predsedoval« Janez Janša, seveda če medtem ne bo padla njegova tretja vlada.
Okoliščine prihajajočega predsedovanja so precej drugačne kot leta 2008. Takrat je Slovenija v EU še veljala za vzorno državo med novimi državami članicami, stare države članice pa so ji ta status priznavale s tem, da so ji dodelile prvo predsedovanje med državami novinkami. Drugo predsedovanje prihaja v času zelo spremenjene EU, v času (post) epidemije, predvsem pa v času, ko je sedanja vlada relativizirala tradicionalno slovensko privrženost temeljnim vrednotam EU in jedrni skupini držav EU, saj se vse pogosteje opira in sodeluje z državami Višegrajske skupine, predvsem Poljsko in Madžarsko.
Politične vajeti nad slovenskim predsedovanjem svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta je vlada Janeza Janše prevzela sredi junija. Takrat je za vodjo posebnega vladnega projekta predsedovanja Slovenije svetu EU imenovala zunanjega ministra Anžeta Logarja in razrešila dotedanjega vodjo Igorja Mallyja, sicer državnega sekretarja za evropske zadeve v kabinetu bivšega predsednika vlade Marjana Šarca. To je pomenilo, da se upravljanje predsedovanja seli iz kabineta predsednika vlade na ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ).
Covid-19 in druge težave
Tudi člane ožje delovne skupine za predsedovanje, ki jo vodi sam, je Janša sestavil po svojih političnih merilih, podobno kot v času prvega predsedovanja. Poleg njega so v ožji delovni skupini še Anže Logar, finančni minister Andrej Šircelj, minister za javno upravo Boštjan Koritnik, državni sekretar v kabinetu premiera Igor Senčar, državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan, generalni sekretar vlade Božo Predalič in stalni predstavnik Slovenije v EU Iztok Jarc.
V zadnjem času je slišati vse več informacij, da nastajajo krajši stiki med ožjo in širšo delovno skupino, ki jo vodi Logar. V zadnji skupini so strokovnjaki, v prvi politiki, Janša pa naj bi se vse bolj zavzemal za to, da bi čim več predsedovanja potekalo videokonferenčno, da bi imeli tako imenovano zoom predsedovanje. Slovenija zato v zadnjem času pospešeno kupuje videokonferenčno opremo.
Razlogov za to je več: prvi je epidemija, ki bo tudi v drugi polovici prihodnjega leta verjetno onemogočala izvedbo predsedovanja v polni obliki, tako v Bruslju kot v Sloveniji – predvsem na Brdu pri Kranju, kjer so predvideni ključni politični dogodki predsedovanja (ministeriali).
»Ker je negotovost, kako učinkovito bo cepljenje proti covidu-19, velika, moramo računati z nepredvidljivim elementom, zato pripravljamo več scenarijev,« nam je povedal državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan in dodal, da bo treba fleksibilnost pri pripravah ohraniti do konca.
Tudi pri kadrovanju dodatnih sil, ki so potrebne za izvedbo dobrih 80 milijonov evrov vrednega predsedovanja, ne gre vse po načrtu. Slišati je ocene, da je ekipa na stalnem predstavništvu v Bruslju, ki je ključ do uspeha predsedovanja, okrnjena tako kadrovsko kot vsebinsko. »Napotitve v Bruselj potekajo počasneje, kot smo načrtovali, a ves kader, o katerem mislimo, da mora biti tam, bo tam,« je povedal Dovžan.
Za Bruselj Janševo predsedovanje mrtvo
Na vladi po Dovžanovih besedah zaradi epidemioloških razmer načrtujejo tudi zmanjšanje števila neformalnih dogodkov, povezanih s predsedovanjem, ki bodo potekali v Sloveniji. Zdaj je predvidenih več kot 300 tovrstnih dogodkov, a jasno je, da vseh seveda ne bo mogoče izpeljati.
Dovžan tudi prizna, da priprave na predsedovanje v Bruslju, kjer se srečujejo delovne skupine, delo zaradi epidemije koronavirusa ne poteka s takšno dinamiko, kot bi radi. Poleg tega je težava tudi logistika, saj je letalska panoga v krču, zato ni zagotovila, da bodo letalske družbe lahko pripeljale v Slovenijo vse, ki bi morali priti na dogodke, povezane s predsedovanjem.
Zakaj si torej Janša želi predsedovanje prek zooma, postane jasno, če upoštevamo po mnenju diplomatskih virov v zadnjega pol leta popolnoma porušen ugled Slovenije v EU. V bruseljskem mehurčku je bilo že zgodaj opaženo, da se Slovenija odmika od skupine prijateljic vladavine prave in se usmerja proti Višegrajski skupini. Vse glasnejše so ocene, da je slovensko predsedovanje v mandatu Janeza Janše mrtvo, zato se Janša v času predsedovanja ne more nadejati promocijskih fototerminov z voditelji evropskih institucij in držav članic EU, kvečjemu z liderji višegrajskih držav.