Koronavirus prizadel finančno neodvisnost študentov
Študentsko delo Marca ga skoraj ni bilo več – Servisi so imeli tudi za 40 odstotkov manj prometa – Opozorila o slabem finančnem stanju
Ljubljana – Na začetku spomladanskega vala epidemije se je ponudba študentskih del čez noč zmanjšala za 90 odstotkov. Spomladi so dela opravljali predvsem študenti, ki so bili predhodno v stiku z delodajalcem in so zgolj nadaljevali že utečeno delo. V poletnih mesecih so se razmere izboljšale, zdaj pa je padec ponudbe del in zaslužkov spet velik. Študentskim servisom so se prihodki zmanjšali za več kot 40 odstotkov, uporabljajo državne pakete pomoči, število zaposlenih so letos ponekod že zmanjšali. Študentska organizacija Slovenije opozarja na vse slabše finančno stanje študentov, zaradi česar so nekateri prisiljeni opustiti študij. Na manjšo samostojnost in večjo odvisnost od doma, opozarjajo tudi študenti sami.
V Sloveniji je letos skoraj 150.000 študentov in dijakov, od tega jih za potrebe bivanja in študija delo opravlja okoli 20.000. To je dobrih 13 odstotkov vseh, najbolj ogroženi pa so izredni študenti, starši študenti in tisti, ki živijo v zasebnih stanovanjih, pravijo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).
Zaprtje osrednjih dejavnosti
Po podatkih ljubljanskega e-študentskega servisa so študenti in dijaki lani največ ur dela opravili v prodaji. Ta predstavlja kar 17 odstotkov vseh opravljenih ur, sledijo administrativna in strokovna dela, oboje pomeni 15-odstotni delež, več kot deset odstotkov imajo le še strežba in fizična dela. Saša Praček iz e-študentskega servisa pravi, da je največje zmanjšanje ponudbe del ravno na področjih, na katerih študenti delajo najpogosteje. »Povsem je upadla ponudba del v gostinstvu, trgovinah, ogromen izpad je tudi na področju prireditev. Letos večjih ni bilo, zato tudi ne ponudbe del, povezanih s pripravo prireditvenih prostorov, in hostesnih del,« pravi Pračkova.
A bolj kot pregled ponudbe del je smiselno pogledati zaslužke študentov, trdi Pračkova. Ti so se na letni ravni znižali za 20 odstotkov, gibanje zaslužkov pa je bilo čez leto zelo dinamično. »Marca smo v enem dnevu zaznali 90-odstotni upad del, zmanjšali so se tudi prihodki študentov in dijakov. Zaslužki so se spomladi precej znižali, ponovno povečanje smo nato opazili v poletnih mesecih ter oktobra. V primerjavi z lani smo zaznali le še triodstotni padec. Zdaj je padec spet velik, vendar so podjetja bolje pripravljena,« letošnje leto opiše Pračkova.
S tem se strinjajo tudi v Študentskem servisu Maribor. Poudarjajo, da je upad ponudbe del velik predvsem na področjih, na katerih se zaradi vladnih odlokov dejavnosti niso smele opravljati. »Zelo se je zmanjšalo povpraševanje v trgovini (razen v trgovinah z živili), gostinstvu in storitvenih dejavnostih, prav tako pa tudi v turizmu in pri organizaciji dogodkov. Zelo malo ali skoraj nič ponudbe ni bilo za hostesna dela, promocije in animacije,« pravi Jasmina Rutar iz mariborskega študentskega servisa.
Trgovci zmanjšali število študentov
Najbolj iskana dela so v zdravstvu, klicnih centrih, pri pripravi paketov in obdelavi pošiljk, predvsem pa izstopa dostava hrane in drugih stvari, poročajo iz študentskih servisov. Posledic krize skoraj niso občutili v računalništvu in pri delih na digitalnem področju.
Obseg zaposlovanja študentov so zelo zmanjšali trgovci, ki so njihov osrednji delodajalec. Na Trgovinski zbornici Slovenije pravijo, da nimajo podatkov o deležu študentskega dela v trgovinah, a predvidevajo, da se je zaradi velike gospodarske škode na področju trgovinske dejavnosti zmanjšal tudi obseg teh del. Prav tako študenti ne morejo hitro nadomestiti zaposlenih v trgovini, ki bi se zaradi morebitne okužbe morali z delovnega mesta umakniti, zato jih ne nadomeščajo, še pravijo na zbornici.
Kar 40-odstotni upad prometa
V ljubljanskem študentskem servisu so letos zaradi zmanjšanja posredovanja del in negotovih gospodarskih razmer že zmanjšali število kadra. Pračkova pravi, da koristijo tudi državno pomoč iz svežnjev ukrepov za gospodarstvo, saj so ponekod zaposleni na čakanju na delo, nekateri pa opravljajo štiriurni delovnik.
Pomoč države koristijo tudi v mariborskem študentskem servisu, kjer letošnje leto ocenjujejo kot zelo slabo. Promet, ki ga ustvarijo iz posredovanja začasnih in občasnih del, se je na letni ravni znižal za več kot 40 odstotkov. Števila zaposlenih za zdaj niso zmanjševali, večinoma so koristili ukrep čakanja na delo ali skrajšani delovni čas.
Spodbudno je, da so servisi letos med poletjem opazili hitro normalizacijo razmer in skorajšnjo vrnitev na predkrizno raven. »Po krizi leta 2008 je trajalo kar sedem let, da smo se vrnili na raven pred njo, tokrat pa se je trg spet vzpostavil precej hitreje. Kmalu po spomladanskem zaprtju države smo zaznali tudi večjo obiskanost spletne strani. Študenti in dijaki so iskali kar koli, s čimer bi lahko nadomestili izpad,« pravi Pračkova iz e-študentskega servisa.
Finančna neodvisnost
Zmanjšanje zaslužka in zaprtje dejavnosti, ki so tradicionalno domena študentskega dela, izpostavlja tudi predsednik ŠOS Klemen Peran. Organizacija se finančno napaja iz deleža koncesijskih dajatev vsake opravljene ure študentskega dela. Dohodek organizacije je zato dober kazalnik gibanja dohodkov. Peran letos opaža enako zmanjšanje zaslužkov študentov kot servisi, za december pa pričakuje še slabši izkupiček. »Letos ne bo pogostitev in službenih zabav, na katerih ponavadi delajo študenti, zato do konca leta pričakujemo tudi do 30-odstotni upad,« pravi Peran.
ŠOS v tem smislu predlaga povrnitev dohodka tistim, za katere je delo prek servisov nujni vir dohodka. Takšni so predvsem izredni študenti, starši študenti in tisti, ki živijo v zasebnih stanovanjih, pravi Peran. »Tistih, za katere je študentsko delo najpomembnejši vir dohodka, je okoli 20.000, to je dobrih 13 odstotkov. Če ti posamezniki ne bodo dobili ustrezne pomoči, bodo morda morali študij opustiti, saj ne bodo imeli dovolj sredstev za nadaljevanje. Prepričan sem, da je finančno stanje številnih med najslabšimi v primerjavi s katero koli družbeno skupino. Zdaj se nekateri selijo domov in postajajo še bolj odvisni od staršev, ki so zato prisiljeni povečati svoje mesečne izdatke,« sedanje razmere opiše Peran in dodaja, da je študentsko delo zelo pogosto socialni korektiv, saj je namen teh del predvsem pridobivanje novih izkušenj.
Vidik študenta
Med izrednimi študenti, za katere je delo prek servisov eden glavnih finančnih stebrov, je 23-letni študent filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Robnik Kračun. »S študentskim delom si plačam polovico fiksnih mesečnih stroškov, drugo pokrijeta državna štipendija in finančna podpora od doma,« pravi Robnik Kračun, ki opozarja na negativne posledice vračanja v domače okolje. »To je za večino izmed nas možnost, vendar pri tem obstaja nevarnost nazadovanja v smislu odvisnosti od staršev, kar zavira našo samostojnost. Spomladi smo vsi s statusom študenta lahko oddali vlogo za enkratno državno finančno pomoč, a ta je bila slabo premišljena, saj ni bila namenjena kritičnim skupinam, ampak nam je bila ponujena kot bonbonček,« opozarja Robnik Kračun.
»Krizo pa je mogoče razumeti tudi kot dobro priložnost za vpogled študentov v strukturo trga študentskega dela in prilagoditev nanj. Do zdaj sem najpogosteje opravljal fizična dela, v času krize pa sem sprejel tudi dela, ki so tematsko bliže mojemu študiju,« zaključi Robnik Kračun.
–––––––––––
Avtor je zaposlen v Delovnici.