Pisma bralcev in odmevi

Pitna voda za Istro 2

V poštnem predalu 29 je bil dne 28. novembra 2020 objavljen odgovor Ministrstva za okolje in prostor RS na proteste proti zajezitvi Suhorce in Padeža za oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. V odgovoru preseneča stavek, »da so navedbe glede negativnih vplivov na okolje odveč, to naj bi dokazovala številna mnenja pristojnih mnenjedajalcev, organizacij in posameznikov, pristojnih za varstvo okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin«. Ministrstvo naj bi ta mnenja že pridobilo in naj bi bila na voljo vsem zainteresiranim javnostim.

Presenetljiva so: 1. pozitivno mnenje urada za Unesco, 2. pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave in 3. ugodno mnenje s seje strokovnega sveta Javnega zavoda Park Škocjanske jame. Resnično, omenjenih mnenj si nisem ogledal in si jih tudi ne bom, ker ne nameravam bresti po labirintu dokončnih, delnih in prehodnih mnenj, opozoril bi pa na dejstvo, da se je država lotila vprašanja oskrbe slovenske Istre po sugestijah gradbenega lobija. V povzetku strokovnega članka doc. dr. A. Kryžanowskega »Problematika oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri« (Gradbeni vestnik, oktober 2020) lepo piše: »Republika Slovenija je sprejela odločitev, da k rešitvi pristopi z novim, neodvisnim regionalnim vodnim virom, s katerim bo oskrba prebivalstva s pitno vodo v regiji dolgoročno rešena.« Z neodvisnim regionalnim vodnim virom je mišljeno vodno zajetje na Suhorci. V tem članku so Klariči omenjeni kot omejeni vir s 135 litri vode na sekundo, Malni niso vključeni v študijo. Možnost rekonstrukcije za bistveno večjo zmogljivost kraškega vodovoda za dodatnih 360 litrov vode na sekundo (dr. Urbanc), skupaj okoli 470 litrov na sekundo, ni bila upoštevana.

Odgovor ministrstva ne vključuje mnenja Brkincev in prebivalcev Vremske doline (CI Ohranimo Brkine, Peticija za ohranitev Brkinov in za rešitev, ki bo dobra za vse).

Pojdimo k bistvu! Vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame je sicer zakonsko nezavarovano, vendar ustvarja s Škocjanskimi jamami naravno in kulturno celoto. To posebej velja za dolino Reke od Ribnice navzdol, kjer ležita stranski dolini Suhorce in Padeža. Dolina Reke se zaključi z Vremsko dolino, ki je največja slepa dolina klasičnega krasa. Zamisel o gradnji vodnega zadrževalnika na Suhorci, čeprav so na voljo druge in celo ustreznejše rešitve, lahko zraste le v tehničnem umu brez naravovarstvene in humanistične zavesti. Ali sta urad za Unesco in Strokovni svet zavoda Park Škocjanske jame, res dala pozitivno mnenje za tak poseg, ne morem verjeti brez njune javne potrditve in obrazložitve. Če pa to drži, imamo resen strokovni problem, zamisel o pregradi je stranpot v dolgoročnem razvoju Parka Škocjanske jame in celotne regije, zato jo je treba ustaviti že v kali in preiti na ustreznejšo rešitev, ki je bila tu že omenjena in ne zahteva velikih posegov v prostor. Idejo o zajezitvi Suhorce je potrebno zavreči takoj, potem ko bo potrošenega že kup denarja za študije in za spremembo državnega lokacijskega načrta (skoraj pet milijonov evrov), zadeve ne bo mogoče več ustaviti. Omemba ministrstva, da bo o tem še tekla strokovna razprava, je zavajajoča.

Pomembno se mi zdi, da urad za Unesco in strokovni svet Regijskega parka Škocjanske jame objavita svoj pogled na vprašanje zajezitve Suhorce. To sta dolžna prebivalcem Brkinov, Vremske doline, slovenske Istre in tistim, ki celostno gledamo na Park Škocjanske jame in njegovo vplivno območje. Tu ne gre za vprašanje vodne oskrbe slovenske Istre.

Ladislav Placer,

Ljubljana

Odprto pismo vladi glede protestov

Vljudno vas prosim za javne odgovore na naslednja vprašanja! Kdaj, kje in na katere načine je državljanom dovoljeno javno izražati nestrinjanje z zakoni, ukrepi, odločitvami vlade, z ravnanjem, vedenjem in izjavami članov vlade ter poslancev in funkcionarjev koalicijskih strank? Kako smemo sodržavljanom pojasnjevati, zakaj se nam zdijo vaša ravnanja nesprejemljiva, in jih pozivati, naj tudi oni izražajo nestrinjanje z njimi?

Vem, da je Slovenija demokratična država, torej lahko na volitvah izberemo poljubno nekoalicijsko stranko ali ustanovimo novo ter postanemo njeni kandidati za vladne funkcije. Toda volitve so predvidene šele čez leto in pol, mi pa želimo, da vlada čim prej preneha delovati in njeni člani zapustite svoja delovna mesta. Ker tega ne boste storili zaradi naših želja, ne vidimo drugega načina, kot da poskušamo k aktivnim protestom navdušiti čim več ljudi. Le v primeru zares množične državljanske nepokorščine širom države lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo zadostno število poslancev koalicijskih strank odreklo podporo vašim zakonodajnim predlogom in s svojimi glasovi podprli predloge trenutne opozicije. Ker je Slovenija demokratična država, imamo državljani pravico javno izražati svojo voljo ne glede na trenutne zdravstvene razmere. Kako naj to počnemo, ne da bi zdravstveno ogrožali sebe ali druge? Strokovne službe pozivam, da v svojih javnih objavah predstavijo priporočila in napotke za varne ljudske demonstracije! Za hitre, jasne, strokovne in prijazne odgovore se vam najlepše zahvaljujem!

Gregor Hrovatin,

Maribor

Viseča brv nad Celjem Odzivam se na članek Špele Kuralt v Delu, 3. decembra letos. Rojen sem v Celju, že pred drugo vojno. Pogosto se vozim z vlakom s Ptuja v Ljubljano. In vsakokrat mi prihajajo spomini na Celje, Celjski pevski festival, prijazne ljudi in dobre gostilne.

Zdaj pa berem, da si je župan Bojan Šrot, skupaj z arhitektom Nandetom Korpnikom in g. Aleksandrom Ratajcem omislil novo »atrakcijo« v knežjem mestu. Seveda je jasno, da Celje z vsemi svojimi bogatimi arheološkimi in zgodovinskimi spomeniki tega ne potrebuje.

Naj se na celjski občini raje zagledajo v ogromno zanemarjeno območje nekdanje cinkarne, z nevarnimi dimniki vred, in naj občina uredi najprej to in mu za enak denar določi novo namembnost.

Nova ideja o 505 metrov dolgi brvi nad Celjem je lahko samo politična, še posebno v času karantene, saj je posledica stisk, nerazsodnosti in siceršnje utesnjepisma@delo.si nosti vseh nas. Celje je lepo mesto. Zakaj bi ga pokvarili z »atrakcijo«, ki nadenj ne sodi? Ozrite se, vi, meščani Celeie, po Italiji in drugih državah, kjer so pustili pečat Rimljani. Nikjer niso prišli na tako noro idejo!

Če pa že hočejo tisti trije, prej imenovani, pogled na Celje od zgoraj, naj gredo na Google maps, ali pa naj si najamejo vojaški dron za ogled mesta. Na vsak način bi bilo to ceneje kot pa pet milijonov evrov, kolikor bi stala brv. Čez nekaj let bi jo tako in tako morali iz varnostnih razlogov podreti. Mitja Gobec, rojen v Celju

Ptuj

Nekaznovanost kot pogoj za delo

Trg gradbenih storitev je specifičen, saj ga zaznamuje predvsem dejstvo, da so »naročniki« (vsaj ko gre za večje investicijske projekte) države. Pri tem vlade posameznih držav pogosto uvajajo posebne kriterije, ki niso vedno usklajeni z evropsko zakonodajo in prakso, kar lahko sproža številne spore in celo sodne obravnave, tudi na mednarodnih sodiščih.

Eden takih kriterijev, ki ga uvaja slovenska vlada, je kriterij »nekaznovanosti« vodilnih ljudi družb, ki se želijo javljati na slovenske razpise za gradbena dela, pri čemer je bolj kot vsebina sporen predpisani način dokazovanja te nekaznovanosti.

Pravzaprav me ne moti sama zahteva po (dokazovanju) nekaznovanosti vodilnih ljudi potencialnih izvajalcev. Bolj me moti, da te zahteve slovenska vlada ni vnesla tudi v svojo siceršnjo kadrovsko politiko in nonšalantno na odgovorna mesta imenuje ljudi, ki so bili »kaznovani« oziroma so v postopkih sodne obravnave. Tako lahko pride do absurdne situacije, da o ustreznosti potencialnih izvajalcev na naši strani odločajo ljudje, ki jih bremeni ta zahteva po nekaznovanosti ali so vsaj v sodnih postopkih.

Predlagam, da vlada iz svojih »kadrovskih potencialov« takoj izloči vse, ki zasedajo odločevalska funkcionarska mesta in ne morejo dokazati svoje »nekaznovanosti«, ter začasno izloči tiste, ki so v tovrstnih sodnih postopkih.

Emil Milan Pintar,

Domžale