Darila z neba
Povratne vesoljske odprave Japonska kapsula je na trdna tla prinesla prgišče asteroida Rjugu – Kitajska sonda se vrača z vzorcem Lune
Znanstveniki so se razveselili, ko so v avstralski puščavi v Woomeri našli in pobrali 16-kilogramsko kapsulo. V njej je namreč prva večja količina asteroida, ki jim jo je v povratni odpravi uspelo prinesti na matični planet. Nalogo je z odliko opravila japonska sonda Hajabusa 2, ki je približno 300 milijonov kilometrov stran od nas lani odškrnila del asteroida Rjugu.
Vesoljski robotski raziskovalci so resda vse bolj pametni in opremljeni z arzenalom znanstvenih instrumentov, a ne morejo se primerjati z vrhunsko tehnologijo zemeljskih laboratorijev, v katerih bodo zdaj proučevali starodavno kamenje. Tako so pri japonski vesoljski agenciji Jaxa pred šestimi leti proti ostanku iz časa rojevanja osončja poslali sondo Hajabuso 2 in upali na najboljše. Pred tem so namreč z asteroida Itokava že poskušali odvzeti večji vzorec, a Hajabusa 1 ni bila ravno uspešna in je prinesla le mikroskopski prah. Njena naslednica je skoraj vse naloge opravila brezhibno. O Rjugu je že med opazovanjem sporočila marsikaj zanimivega, da je na njem, denimo, manj vode, kot so pričakovali, na vesoljski kamen je spustila robotske skakače, pobrala površinski material, nato še streljala in razkrila ter odvzela prvinski vzorec. Nato se je novembra lani napotila domov in v soboto iz naročja spustila kapsulo, ki se je kot ognjena krogla pojavila na nebu (v atmosfero je vstopila s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo), nato odprla padala in nežno pristala. Matična sonda, ki ji je po šestih letih v vesolju in 5,2 milijarde prepotovanih kilometrih ostalo dovolj goriva, je Zemlji le pomahala in odšla naprej k asteroidu 1998 KY26, do katerega bo predvidoma prispela leta 2031.
Nezemeljsko kamenje je staro več milijard let in s proučevanjem asteroidov lahko pogledamo daleč daleč v preteklost. Nastali so iz istega oblaka prahu in plina kot vsi planeti v osončju, a te so različni procesi močno preoblikovali, asteroidi pa so ostali bolj ali manj enaki, in morda ravno to kamenje vsebuje namige, kako je pri nas vzniknilo življenje.
Znanstveniki menijo, da bodo v kamenju našli organske spojine.
Japonskim kolegom je čestital tudi direktor Nasinega znanstvenega direktorata Thomas Zurbuchen. »Japonska je znova pisala zgodovino, ker je postala prva država, ki ji je uspela povratna odprava na asteroid – in to ne le enkrat, ampak dvakrat.« Ameriška vesoljska agencija medtem še čaka na svoj dragoceni vzorec. Sonda Osiris-Rex je oktobra zagrabila zajeten kupček na asteroidu Bennu. Prihodnje leto se bo napotila proti planetu, kapsula z vzorci pa bo predvidoma pristala v puščavi v Utahu septembra 2023. Vesoljski agenciji sta se že dogovorili za izmenjavo vzorcev.
Kitajska pobrala vzorce z Lune
Znanstvenega darila z neba pa se bo sredi decembra, če bo tudi v nadaljevanju teklo vse po načrtih, razveselila tudi Kitajska. Sonda Chang'e 5 je vse korake zapletene povratne odprave opravila brez večjih težav. Nazadnje se je tovorna kapsula z vzorci Lune v nedeljo, potem ko je v četrtek odletela s površja, spojila z orbiterjem in mu predala približno dva kilograma regolita. Del ga je zbrala na površju, del pa okoli dva metra globoko, kamor je zavrtala že nekaj ur po pristanku 1. decembra. Zdaj bo Chang'e 5, ki je na površju tudi dvignila kitajsko zastavo, počakala na ustrezen trenutek in se napotila na pot proti Zemlji. Kitajska bo po ZDA in Sovjetski zvezi šele tretja država, ki ji je na Luni uspelo nabrati vzorec. Nazadnje je koščke Lune leta 1976 prinesla sovjetska Luna 24.
• Japonska je vzorce asteroida na Zemljo spustila s padalom.
• Kitajska čaka na dva kilograma rigolita.
• Vzorce lahko precej bolj natančno proučijo v zemeljskih laboratorijih.