Odmevi po vdoru v Kapitol

● SLOVENIJA

Slovenski politični vrh je obsodil nasilne prizore iz Washingtona in jih označil za nedopusten napad na simbol ameriške demokracije. »Politiki se moramo z vso odgovornostjo zavedati posledic svojih ravnanj,« je v izjavi zapisal predsednik države Borut Pahor. Nalogi politike da sta povezovalnost, in ne razdiralnost, ter spodbujanje strpnosti namesto sovražnosti. Premier Janez Janša, ki kot eden redkih voditeljev še ni čestital prihodnjemu predsedniku Joeju Bidnu, je izrazil upanje, da je ameriški demokratični sistem dovolj vzdržljiv, da bo premostil trenutno krizo. »Demokracija predpostavlja miren protest, a nasilje in grožnje s smrtjo – z leve ali desne – so vedno napačni,« je v angleščini zapisal na twitterju.

Zunanje ministrstvo pa je v sporočilu za javnost poudarilo, da je treba z besedami, predvsem pa dejanji prispevati k skupnemu dialogu. Dodal je, da se veseli sodelovanja z novo ameriško administracijo in nadaljevanja strateškega dialoga na vseh ravneh. Z zaskrbljenostjo so se odzvali tudi v opoziciji. Koordinator Levice Luka Mesec, denimo, je na twitterju zapisal, da je Donald Trump celoten mandat tlakoval »pot tej norosti«, zaseda kongresa pa da je njegov labodji spev. »Lekcija je, da ne smemo nikoli ničesar več imeti za samoumevno,« je še zapisal. G. Z.

● RUSIJA

Ker so v Rusiji včeraj praznovali pravoslavni božič, se je v Moskvi na dogajanja na drugi strani Atlantika prva uradna oseba odzvala šele v zgodnjih popoldanskih urah. To je bila govornica zunanjega ministrstva Marija Zaharova z zelo preprostim komentarjem. Na svojem facebook profilu je zgolj »ponatisnila« zapis nekdanje dolgoletne voditeljice moskovskega dopisništva CNN Jill Dougherty, da »ZDA ne bodo nikoli več mogle reči, da so zgled demokracije«. Bolj konkreten je bil poslanec zgornjega doma ruskega parlamenta Vladimir Džabarov, ki je poudaril, da v Rusiji ne podpirajo nezakonite predaje oblasti. »Kakor kaže, se je Američanom scenarij barvnih revolucij, ki so ga izpeljali v številnih državah, začenši od severne Afrike pa do srednje Azije, zgodil doma,« je senator iz Judovske avtonomne oblasti povedal za rusko televizijo Telekanal 360. Njegov kolega Andrej Klimov iz Perma je opozoril, da bodo vdor Trumpovih privržencev v ameriški kongres na drugi strani Atlantika izrabili za nov napad na njegovo državo. »Ne dvomim o tem, da Rusijo že obtožujejo, da stoji za temi nemiri, da je njihova organizatorka,« je senator povedal za tiskovno agencijo RIA

Novosti. Po njegovih besedah bodo krivce iskali tudi v Pekingu, saj »se bo še enkrat poskušal vzpostaviti mit, da sta vzrok vse bede in težav Rusija in Kitajska«. B. Č.

● EVROPSKA UNIJA

Vdor privržencev Donalda Trumpa v kongresno poslopje je osupnil evropsko politiko. V EU so ocenili napad na ameriško demokracijo in institucije. Takšne ocene položaja so bile doslej rezervirane za dogodke v demokratično manj razvitih državah sveta.

Za predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen je ključen miren prehod oblasti. Verjame v moč ameriških institucij in demokracije, Bruselj je z mislimi že pri novem predsedniku. »Joe Biden je zmagal na volitvah. Veselim se dela z njim kot prihodnjim predsednikom ZDA,« je zapisala.

Portugalski zunanji minister Augusto Santos Silva je v pogovoru z bruseljskimi dopisniki navedel tri skupne točke evropskega odziva: zaskrbljenost nad dogodki v Washingtonu, kritika Trumpa glede napeljevanja k protestom s sejanjem dvoma o volitvah in podpora Joeju Bidnu pri zagotavljanju mirnega prenosa oblasti. Med portugalskim predsedovanjem svetu EU v prvi polovici leta bo v Bruslju potekal vrh z ZDA.

Unija sicer po prihodu Joeja Bidna v Belo hišo pričakuje nov zagon v čezatlantskih odnosih. Vodja diplomacije predsedujoče svetu EU Santos Silva je izvolitev Bidna označil za izvrsten dogodek po težkem obdobju s Trumpom. »Bili smo obravnavani kot nasprotniki in ne kot zavezniki. Bili smo žrtve izzivalne drže glede trgovine, Nato je bil v negotovosti,« je ocenil. P. Ž.

● BLIŽNJI VZHOD

S turškega zunanjega ministrstva so se na dogajanje v Washingtonu odzvali s pozivom svojim državljanom v Združenih državah, naj se izogibajo gneče in prizorišč nasilnih protestov. »Upamo, da bodo Združene države z zrelostjo presegle domačo politično krizo,« so zapisali v Ankari, od koder so že v sredo zvečer prišli prvi – sicer šaljivi – predlogi za mediacijo med »sprtima stranema«. Mustafa Sentop, predsednik parlamenta države, ki je po propadlem puču julija 2016 izpeljala velikanske čistke in zapore napolnila s pripadniki civilne družbe, je na twitterju Američanom predlagal, naj – tako kot Turčija – spoštujejo zakon in red. In vse se bo rešilo.

Odzivi iz Irana so bili veliko bolj neposredni. Predsednik Hasan Ruhani je dejal, da so dogodki v Washingtonu pokazali, »kako propadla je zahodna demokracija«, in dodal, da je Donald Trump populist, ki »škodi ugledu svoje države«. Ruhani je v televizijskem nastopu ob tem Joeja Bidena pozval, naj se iz ameriškega populizma kaj nauči. V Izraelu, ključnem ameriškem regionalnem zavezniku, je predsednik vlade in tesen Trumpov prijatelj Benjamin Netanjahu dejal, da je bilo dogajanje v Washingtonu »v nasprotju tako z ameriškimi kot z izraelskimi vrednotami«. Obrambni minister Beni Ganc je bil bolj konkreten. »Ob posnetkih iz Washingtona boli srce vse, ki verjamejo v demokracijo,« je Ganc komentiral nasilje na Kapitolskem griču. B. V.

● NEMČIJA

Nemški politični vrh, s kanclerko Angelo Merkel in predsednikom države Frank-Walterjem Steinmeierjem na čelu, je napad na demokracijo v ZDA enotno obsodil. Merklova je v nagovoru ob klavzuri sestrske stranke CSU dejala, da je zaradi incidenta v Washingtonu jezna in žalostna hkrati. Odgovornost zanj je pripisala predsedniku Donaldu Trumpu, saj da priznanje volilnega poraza sodi k demokraciji. Na drugi strani pa je Merklova prepričana, da se bo ameriška demokracija, v katero mnogi zrejo z občudovanjem, izkazala za bolj trdoživo kot napadalci in razgrajači.

Podobno je incident v ZDA komentiral predsednik Steinmeiner, ki je poudaril, da so ti dogodki posledica »laži in še več laži« ter »sovraštva in spodbujanja k sovraštvu tudi z najvišjega položaja«. Ameriškega predsednika Trumpa je neposredno obtožil, da je k nasilju spodbudil oboroženo množico, ki je nato vdrla v tempelj demokracije. Oglasili so se pravzaprav vsi vodilni nemški politiki. Oster je bil tudi kandidat za kanclerja v SPD Olaf Scholz, ki je poudaril, da je povsem jasno, da je za incident kriv predsednik Donald Trump. B. Z.

● KITAJSKA

Kitajska partijska glasila in politiki v Hongkongu, ki so naklonjeni kitajski vladi, z odkritim zadovoljstvom pošiljajo sporočila ameriškim kongresnikom in ob tem vdor v Kapitol primerjajo z neredi v dišečem pristanišču. »Ameriški zakonodajalci lahko končno izkusijo, kako je videti demokratično nasilje in kako je, ko ti nekdo zasede parlament,« je na facebooku zapisala Ann Chiang, predstavnica Demokratske zveze za izboljšanje Hongkonga.

Vsi kitajski odzivi na dogajanja v Washingtonu so polni maščevalnega veselja, saj so predstavniki ameriškega kongresa in še zlasti predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi izkoristili vsako priložnost za to, da so v dolgih mesecih protestov proti območni vladi in politiki vodstva v Pekingu podprli hongkonške demonstrante. Celo ko so ti julija 2019 zasedli poslopje zakonodajnega sveta in s črnim pršilcem omadeževali grb in zastavo, sta bila naklonjenost in razumevanje ameriških kongresnikov na njihovi strani.

»Pelosijeva zdaj uživa v lepem prizoru – in to na mizi v svojem uradu!« je zapisal eden od blogerjev, pri čemer je imel v mislih njen komentar hongkonških neredov kot »lepega prizora«.

Kitajska vlada ne bo hitela z uradnim komentarjem, je pa mogoče iz vsake vrstice v kitajskih partijskih glasilih razbrati sporočilo: boljša zakonita diktatura kot anarhična demokracija.

Z. B.

● BALKAN

Na Balkanu je po vdoru podpornikov ameriškega predsednika Donalda Trumpa v poslopje kongresa najbolj zgovoren molk desničarskih in avtokratskih voditeljev. To zlasti velja za srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je do zadnjega verjel, da bo Trump s pomočjo nebeške pravice ohranil predsedniški položaj. Joe Biden se je pred potrditvijo njegove zmage v kongresu zavzel za nadaljevanje politike Billa Clintona in Baracka Obame. Namesto dveh ločenih procesov stavi na ponovno čezatlantsko sodelovanje, ki je dobro delovalo v regiji. To pomeni, da bo Washington iskal rešitev kosovskega vprašanja, ki ni po volji Beograda.

Po mnenju balkanskih analitikov, ki so med nevihto v srcu ameriške demokracije dopuščali vse scenarije, državni udar v ZDA nima možnosti za uspeh. Čeprav jih je presenetilo, da so Trumpovi podporniki postavili pod vprašaj ustavno demokracijo, ki deluje od leta 1787, ne verjamejo, da bi jo lahko resno ogrozili. To prevratnikom ni uspelo, kot še navajajo, niti v institucionalno šibki demokraciji, kakršna je v Makedoniji. Protestniki z nasilnim vdorom v Sobranje, ki ga je soorganizirala srbska tajna služba, niso zmogli preprečiti vzpostavitve nove proevropske administracije. Skupna je ocena, da je kaos v kongresu predvsem škodil ZDA kot svetilniku demokracije.

V. E.

● LATINSKA AMERIKA

Medtem ko je predsednik največje južnoameriške države, konservativec in skrajni desničar Jair Bolsonaro v sredo ob vdoru v Kapitol brez predložitve kakršnihkoli dokazov ponovil, da so novembrske predsedniške volitve v ZDA zaznamovale volilne nepravilnosti, so voditelji drugih držav regije dogajanje v Washingtonu bolj ali manj odločno obsodili. Da obsojajo nasilje in da zaupajo v mirno tranzicijo moči, je po twitterju sporočil levičarski predsednik Argentine Alberto Fernández, ob tem pa še enkrat izrekel podporo novoizvoljenemu predsedniku Joeju Bidnu.

Podobno mnenje sta na twitterju izrazila tudi čilski in kolumbijski predsednik, sicer oba z desnega političnega pola. Čilski predsednik Sebastián Piñera in kolumbijski Iván Duque sta enako kot Fernández obsodila nasilje in izrazila zaupanje v demokratične institucije ZDA. Čeprav nobeden od naštetih voditeljev Donalda Trumpa ni povezal s sredinim nasiljem, je bil izrazito diplomatski odziv mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja, ki je po izvolitvi leta 2018 na prvi obisk v tujino julija lani odpotoval v Washington. Resda je na novinarski konferenci obžaloval smrtne žrtve, a je poudaril, da se Mehika v zadeve ZDA ne bo vpletala, saj da morajo prebivalci ZDA svoje težave rešiti sami. Ka. M.