Svet brez gotovine
Svet brez gotovine Kitajska bo letos predstavila DCEP, valuto, o kateri si želi, da bi postala globalni denar
Kitajska bo letos predstavila valuto, za katero si želi, da bi postala globalni denar prihodnosti.
Ko je Mao Zedong pred sedmimi desetletji ustvarjal »novo demokracijo« kot svojevrstno zasnovo postrevolucionarne poti h komunistični utopiji, je bil eden od ciljev, ki si jih je zadal, oblikovanje gospodarstva brez denarja. Prav zaradi tega je skorajda absurdno, da je v sodobni, kapitalistično obarvani Kitajski Maov portret na vseh bankovcih renminbi juana (RMB). Voditelj, ki je sanjal o odpravi denarja, se obrača med prsti pripadnikov svojega naroda, skozi bankomate državnih bank in po denarnicah novopečenih tajkunov. A to ne bo dolgo trajalo.
Ko je Kmetijska banka (ena od štirih državnih komercialnih bank) v ponedeljek odprla prvo napravo za digitalni RMB, je Kitajska naredila prvi korak v družbo brez bankovcev. Resda to ni tisto, kar si je zamišljal Mao, a sedanji kitajski voditelj Xi Jinping – o katerem mnogi trdijo, da je najmočnejši voditelj te države po Mao Zedongu in svojevrstni naslednik pokojnega diktatorja – namerava ustvariti novo gospodarstvo brez gotovine.
Kitajska je že začela drugo fazo testiranja svoje digitalne valute. Med del prebivalstva četrti Futian v mestu Shenzhen je razdelila 100.000 digitalnih »rdečih kuvert« s po 200 digitalnimi juani. Prejemniki tega darila jih bodo morali porabiti najpozneje do 17. januarja, in to prek uradne aplikacije, ki si jo bodo namestili v mobilne telefone. Za ta poskus so izbrali tudi prodajalne v Futianu, ki bodo trgovale v digitalni valuti, in nekaj domačih platform za spletno trgovanje.
Prvo fazo testiranja so opravili oktobra lani, in to prav tako v Shenzhenu, ki je prerasel v eno od ključnih finančno-tehnoloških središč Kitajske, in v nekaj drugih mestih, pri čemer so v vsakem preizkusili eno od funkcij aplikacije. V mestu Suzhou so, denimo, preizkusili plačevanje z dotikom mobilnega telefona kupca z mobilnim telefonom prodajalca brez dostopa interneta. V nasprotju z uporabo dosedanjih elektronskih denarnic, ki so zahtevale odčitavanje QR-kode, poteka plačevanje z digitalnimi juani neposredno z dotikom. Prodajalci so za zdaj zelo zadovoljni, saj jim za prenos digitalnega v fizični denar in polaganje zneskov na bančni račun ni treba plačati nobenih stroškov.
V celoti pod nadzorom vlade
Kitajska se je očitno odločila, da bo letos poslala v obtok digitalno različico juana, ki so jo za zdaj poimenovali z malce nerodnim imenom: digitalna valuta za elektronsko plačevanje (DCEP). Čeprav tako kot bitcoin uporablja elemente tehnologije veriženja blokov ( blockchain), se DCEP kljub temu razlikuje od sedanjih kriptovalut, in to predvsem po pravnem statusu. To bo namreč prva digitalna valuta, ki se bo opirala na depozite centralne banke in bo tako v celoti pod nadzorom kitajske vlade. V nasprotju s ciljem, s katerim so bile narejene kriptovalute, bo digitalni juan vladi v Pekingu omogočil, da bo bolje usmerjala pretok denarja skozi vse gospodarske kanale in na podlagi tega sprejemala hitrejše in natančnejše odločitve na področju finančno-denarne politike.
Od DCPE pričakujejo, da si bo hitro pridobila mednarodni status in se celo uveljavila kot futuristična valuta, primerna za hrambo deviznih rezerv, in to prav zaradi tega, ker ne bo imela špekulativnega značaja, za katerim bolehajo vse kriptovalute. Tako predvidevajo, da bi lahko digitalni juan vrgel ameriški dolar s prestola najpogosteje uporabljanega plačilnega sredstva, s čimer bi se Kitajska končno zavihtela na vrh svetovne denarne ureditve.
Eden od razlogov, da se je Xi Jinping postavil proti Alibabi, njenemu ustanovitelju Jacku Maju in njegovemu finančno-tehnološkemu holdingu Ant Group, je bila prav priprava na digitalizacijo juana, ki jo hoče partijski voditelj imeti v celoti pod nadzorom. Pozornost analitikov je zdaj usmerjena na vprašanje, kako bo uradna uvedba DCEP vplivala na vrednost kriptovalut, eno od tolmačenj hitre rasti bitcoina pa je povezano z nenadnim izginotjem Jacka Maja. Večina preostalih kitajskih tehnoloških tajkunov se zdaj boji, da bi lahko bili naslednja tarča, zato so precejšen del imetja spremenili v bitcoin in s tem njegovo vrednost dvignili do neba. Hkrati bi lahko bil njegov padec povezan s pomanjkanjem električne energije v notranjosti Kitajske, kar je povzročilo zastoje v »rudarjenju« bitcoina, ki zahteva veliko elektrike.
Kitajska vlada namerava poleg tega z digitalnim juanom odriniti na obrobje tudi kriptovalute. Za zdaj še niso objavili datuma, kdaj bodo uradno uvedli DCEP, vendar številni napovedujejo, da bo kmalu napočil dan, ko ga bo ves svet uporabljal kot denar prihodnosti. Tako se bo kljub vsemu uresničil ideal Mao Zedonga. V svetu brez gotovine bo kapital vseh držav združen pod kitajsko Narodno banko v ozadju.
• Kitajska je naredila prvi korak v družbo brez bankovcev.
• Prvo fazo testiranja so opravili oktobra lani.
• Izginotje Jacka Maja naj bi bilo povezano z nadzorom nad valuto.