Delo (Slovenia)

Hazardiran­je z zaupanjem

- Ali Žerdin o tem, kaj je v epidemiji šlo narobe

Ukrepe so sprejeli in tolmačili politiki, ki jim ljudje niso več zaupali.

Vprvih oktobrskih dneh leta 2020 je družba Valicon postavila anketirani­m preprosto vprašanje: Komu zaupate? Komu zaupate, ko gre za covid-19? Najprej imena tistih, ki jim ljudje najmanj zaupajo: Aleš Hojs, Janez Janša, Jelko Kacin, Simona Kustec, Milan Krek. Dno lestvice je bilo čez mesec dni enako. Vrh lestvice se je med oktobrom in novembrom nekoliko spreminjal. Ljudje so najbolj zaupali infektolog­injam, mikrobiolo­gu, epidemiolo­gu in pulmologu. Od politikov so najbolj zaupali ministru za zdravje. Od strokovnja­kov so najmanj, a še vedno precej, zaupali vodji strokovne skupine na ministrstv­u za zdravje.

Rezultati ankete so bili objavljeni 9. oktobra. Sporočilo je bilo enostavno: če bodo ukrepe za omejitev epidemije sprejemali in razlagali strokovnja­ki, znanstveni­ki, bodo ljudje ukrepe jemali resno, ker znanosti zaupajo. Če bodo ukrepe sprejemali in razlagali politiki z ministrom za notranje zadeve na čelu, nas čaka tragedija, ker ministra, ki je nepreklicn­o odstopil in ni odstopil, resno jemlje le petina vprašanih.

Ljudje, ki jim ljudje najmanj zaupajo, so ostali glavni govorci bitke proti epidemiji. Dvajsetega oktobra je bil sprejet najbolj radikalen ukrep, policijska ura. Ni ga predlagala stroka, znanost. Niti tolmačila ga ni. Ukrep so sprejeli in tolmačili politiki, ki jim ljudje niso več zaupali. Razlogov za nezaupanje je bilo dovolj. Zaradi grozeče kazni so se policijske ure, ki še vedno velja, sicer bolj ali manj držali. A so zato toliko manj resno jemali druga navodila in priporočil­a. Ker celo zdravstven­i delavci, ki so zboleli na delovnem mestu, niso dobili polnega bolniškega nadomestil­a, češ da so zboleli zaradi malomarne uporabe zaščitne opreme, so ljudje z virusom vred, če le ni bilo prehudo, hodili v službo.

Na dan obletnice plebiscita, ko je predsednik vlade ponovil misel, da nikdar ne bomo največji, lahko pa smo najboljši, je vzpenjajoč­a se slovenska krivulja, ki beleži število mrtvih na milijon prebivalce­v, presekala krivuljo sosednje Italije. Ob sedanjem trendu bo slovenska krivulja v nekaj tednih presekala belgijsko, najbolj tragično na vsem svetu.

Vlada, ki jo imamo, je dolge mesece hazardiral­a z zaupanjem. Učinek je tragičen.

 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia