Vojaške investicije začasno zamrznjene
Ustavno sodišče Pred odločitvijo, ali je referendum dopustno izvesti
Začasno zadržanje izvajanje zakona o investicijah v Slovenski vojski je po mnenju obrambnega ministrstva, ki ga vodi Matej Tonin, sicer nesorazmerno, saj bo začasno ustavilo aktivnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti. Ob tem pa še opozarjajo, da takšna odločitev ustavnega sodišča, ki sicer sledi pritožniku Luki Mescu, še ne prejudicira končne odločitve o dopustnosti referenduma o tej temi.
Kot navajajo ustavni sodniki, so presodili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega zakona povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladni zakon relativno kratek čas do končne odločitve ustavnega sodišča ne bi izvrševal. Za letošnje in prihodnje leto so sredstva za naložbe v proračunu že zagotovljena in se lahko vojaške investicije, načrtovane za ti dve leti, izvajajo. Z začasnim zadržanjem torej zgolj začasno preneha pravna podlaga, ki bi ministrstvu za obrambo dopuščala sklepanje tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov.
O tem, ali je torej referendum dopustno izvesti, bodo ustavni sodniki ne glede na rok 30 dni, ki ga omenja zakon o referendumu in o ljudski iniciativi, odločali absolutno prednostno.
»Imamo zelo trden primer in smo ga zelo dobro podkrepili, da bi bilo treba ta zakon zaradi napak v postopkih bodisi razveljaviti bodisi dovoliti referendum o njem,« je v prvem odzivu odločitev komentiral Luka Mesec, ki meni, da zakon o investicijah v vojsko ni nujne narave za zagotovitev obrambe države in varnosti, zato tudi oporeka nedopustnosti referenduma o njem, kar je na predlog vlade sklenil državni zbor. Prav tako je po njegovem mnenju težko utemeljiti nujnost zakona, saj ta ni bil sprejet po nujnem postopku, poleg tega je vlada predlog sklepa o nedopustnosti referenduma poslala v državni zbor pozneje, ne hkrati z zakonom, ki v prihodnjih šestih letih predvideva za 780 milijonov investicij v vojsko.
Ustavitev nabave transportnega letala
Obrambni minister Matej Tonin je doslej poteze Levice in SD, ki sta že zbrali podpise za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, označeval za politikantstvo in je »v prihodnjih dneh« že načrtoval podpise pogodb. »Odločitev ustavnega sodišča bo imela januarja 2021 povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni ustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi. Odlaganje izvajanja prej omenjenih procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti. Pričakujemo, da ustavno sodišče dokončno odloči brez odlašanja v čim krajšem možnem roku, v nasprotnem, če bi ustavno sodišče dolgo tehtalo svojo odločitev, bi dodatno leto izgubile vse ključne obrambne investicije,« so se odzvali z obrambnega ministrstva in dodali, da bi se s tem še poglobilo sedanje protiustavno stanje, v katerem vojska po domačih in mednarodnih strokovnih ocenah v nasprotju s 128. členom ustave ni sposobna zagotavljati obrambe Slovenije na njenem teritoriju, prav tako pa v nasprotju s 3. a in 8. členom ustave ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti v okviru zagotavljanja kolektivne varnosti.
Do konca mandata, torej do sredine leta 2022, si obrambni minister Matej Tonin sicer želi – kot je povedal za revijo Slovenske vojske – podpisati pogodbe za vse investicije, ki so predvidene po tem zakonu za prihodnjih šest let, da se vlaganja ne bi ustavila, če njegov naslednik temu ne bi bil naklonjen.