Slovenija na evropskem dnu

Delež umrlih Slovenija je za Belgijo druga najbolj prizadeta država glede smrti zaradi covida-19

Ljubljana – Zaradi bolezni covid-19 je v Sloveniji umrlo 3022 ljudi ali 1454 na milijon prebivalcev. To našo državo po smrtnosti uvršča na neslavno drugo mesto v EU in po dosegljivih, a nezanesljivih podatkih tudi po svetu. Večjo tragedijo doživlja le Belgija.

Slovenija je po smrtnosti pred Italijo, ki jo je močno prizadel že prvi val, in tudi pred Španijo, ki je bila tudi zelo prizadeta že spomladi. V Italiji je do zdaj virusu podleglo skoraj 79.000 obolelih, kar je 1304 umrlih na milijon prebivalcev. V Španiji pa je 1109 umrlih na milijon prebivalcev.

Vzrok za tako veliko smrtnost pri nas je, kot kaže, predvsem veliko okuženih v domovih starejših občanov (DSO). Znano je, da hujši obliki bolezni podležejo predvsem starejši in manj odporni. Po podatkih NIJZ se je z virusom do včeraj okužilo že 11.362 prebivalcev DSO, kar je okoli 60 odstotkov vseh stanovalcev. To je devetkrat več od deleža zaznanih okužb med vsemi prebivalci Slovenije.

V Belgiji je zaradi koronavirusne bolezni umrlo nekaj več kot 20.000 prebivalcev oziroma 1728 na milijon prebivalcev.

Drugi val epidemije je sicer precej močnejši, vendar je umrl manjši delež okuženih. V prvem valu je v Sloveniji umrlo kar 7,4 odstotka vseh, ki so se okužili, kažejo naši izračuni na podlagi podatkov NIJZ. V drugem valu, ki je žal še v polnem razmahu, bolezni podleže okoli 2,1 odstotka okuženih. Toda pozor, drugi val je v Sloveniji prinesel kar 99 odstotkov vseh do zdaj zaznanih okužb.

Skozi celotno obdobje epidemije je v Sloveniji zaradi virusa umrlo 2,2 odstotka vseh, ki so se okužili. To je celo pod povprečjem EU, kjer umre 2,4 odstotka vseh, ki se z virusom okužijo.

Največji delež umrlih med okuženimi ima Bolgarija, kjer je virusu podleglo 3,9 odstotka vseh, pri katerih je bila okužba zaznana. Več kot triodstotni delež imajo še Grčija, Italija, Madžarska in Belgija. Pri tem pa je treba opozoriti, da je delež umrlih odvisen tudi ob obsega testiranja. Države, ki bolj množično testirajo, zajamejo tudi večji del manj rizičnega prebivalstva. To pa po eni strani prinaša hitrejše odkrivanje okuženih, njihovo boljšo oskrbo in večji delež preživelih. Po drugi strani se izboljšajo tudi statistične evidence preživetja, ker se odkrije več tistih z blažjimi oblikami, ki jih države z manj obširnim testiranjem sploh ne zaznajo med okuženimi.

Zajemi podatkov o smrtih, povezanih s covidom-19, se sicer med državami razlikujejo.