Desetletni trud porušen z eno potezo
Upokojevanje Sindikati napovedujejo ustavno presojo novega razloga za odpoved pogodbe, delodajalci pa jim očitajo zavajanje
Koliko ljudi bo prizadela določba iz sedmega svežnja ukrepov za blažitev posledic epidemije (PKP7), ki delodajalcu omogoča prekinitev delovnega razmerja zaposlenemu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev? Za zdaj si nihče ne upa tega oceniti. Tam, kjer kadra primanjkuje, pa zagotavljajo, da delavcev ne bodo odslavljali. Sindikati napovedujejo vložitev ustavne presoje in svarijo pred velikim povečanjem izdatkov iz pokojninske blagajne, delodajalci pa jim očitajo zavajanje in sprejete člene podpirajo.
Zdravniška zbornica je pred kratkim opozarjala, da bo do konca leta 2022 kar desetina zdravnikov in zobozdravnikov izpolnjevala pogoje za upokojitev. Dve največji bolnišnici pri nas smo vprašali, kaj to pomeni zanje. Z UKC Ljubljana so nam odgovorili, da je imelo na začetku januarja pogoje izpolnjene 221 zaposlenih, a podatkov še nimajo razdelanih po poklicih, prav tako še nimajo nobenih načrtov. Neuradno pa je slišati, da bi v teh razmerah kvečjemu še koga od že upokojenih nekdanjih zaposlenih spet sprejeli v službo. Na UKC Maribor izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev 41 delavcev, med njimi osem zdravnikov, 19 zaposlenih v zdravstveni negi in pet drugih zdravstvenih delavcev. Nimajo še ocene, ali bi komu odpovedali pogodbo o zaposlitvi, »v obdobju epidemije, ko se spopadamo z veliko kadrovsko stisko, to določilo v UKC Maribor ni uporabno«, so še odgovorili.
Očitki o diskriminaciji
PKP7 posega v zakon o delovnih razmerjih tako, da določa nov razlog za odpoved delovnega razmerja – izpolnitev pogojev za starostno upokojitev, torej pri 60 letih starosti in 40 let delovne dobe oziroma 65 let in najmanj 15 let delovne dobe. Ne gre tako, kot je veljalo v primeru Zujfa za javni sektor med prejšnjo gospodarsko krizo, ko je bila prekinitev obvezna, ampak se delovno razmerje nadaljuje, če se oba strinjata, če delodajalec prekine pogodbo, pa mora delavcu izplačati odpravnino, kot velja za odpustitev iz poslovnih razlogov, torej do deset plač. Če se delavec upokoji, mu pripadata le dve plači odpravnine.
Za delavce je ta člen PKP7 velika sprememba v primerjavi z zadnje leto veljavno pokojninsko zakonodajo, po kateri je posameznik, ki je izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino, ob nadaljevanju dela – pri čemer delodajalec ni imel besede – poleg plače prejemal še 40 odstotkov pokojnine, to obdobje pa se je tudi ugodneje vrednotilo od preostalih delovnih let, tako da je pridobil še tri dodatne odstotke na leto. Novembra je 40-odstotni dodatek k plači prejemalo 13.791 upravičencev, po analizah zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 1,1 odstotka vseh zaposlenih v zasebnem sektorju in 2,57 odstotka zaposlenih v javnem.
Vlada je ob utemeljevanju te spremembe izpostavila navedbe OECD, da delodajalce v Sloveniji odvračata od zaposlovanja starejših delavcev višji strošek v primerjavi z mlajšim delavcem (v povprečju deset let pri istem delodajalcu poveča delavčevo plačo za skoraj šest odstotkov) in instituti, ki prepovedujejo odpoved o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu, ki je dopolnil 58 let ali ki mu do izpolnitve pogojev za
• Na ministrstvu opozarjajo na starejše brezposelne brez socialne varnosti.
• Sindikati in delodajalci bi različno podaljševali delovno aktivnost.
starostno upokojitev manjka do pet let. Učinek tega, so zapisali, je lahko nasproten od želenega, saj delodajalci delavce odpustijo pred nastopom varovanega obdobja in na novo ne zaposlujejo tistih, ki so v varovanem obdobju. Na ministrstvu za delo upajo, da bo ta kategorija zdaj postala bolj zaposljiva. Podatki zavoda za zaposlovanje za november kažejo, da je med vsemi brezposelnimi okoli 36 odstotkov starejših od 50 let, v tej skupini pa je skoraj 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih.
Predsednica zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je prepričana, da določba posega v zaupanje v pravno državo, odpovedni razlog pa je z vidika posameznika diskriminatoren. Hkrati opozarja, da je država ves trud preteklih deset in več let za spodbujanje daljše delovne aktivnosti, ki je v Sloveniji med najnižjimi v EU, z eno potezo vrgla skozi okno. Predlagali bodo ustavno presojo tega člena PKP7 in začasno zadržanje uveljavitve.
Na gospodarski zbornici pravijo, da s sindikati delijo skrb glede nizke delovne aktivnosti starejše populacije, zato pozivajo, da je treba nadaljevati pokojninsko reformo, ki se bo morala dotakniti tudi podaljšanja delovne dobe.
»Razmere na trgu dela se slabšajo in se približujemo stanju leta 2013. Preprečiti želimo nadaljnji negativni trend in menimo, da bi tudi s tem ukrepom k temu pripomogli. Delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, je zagotovljena socialna varnost in osnova za preživetje, drugi brezposelni pa nimajo druge socialne varnosti in morajo biti na trgu dela,« je dejala Mateja Ribič, državna sekretarka na ministrstvu za delo.