V Evropi podvojili posle, Slovenija jih ustavlja
Kitajci pri javnih naročilih Kitajska podjetja so lani pridobila 1,9 milijarde evrov poslov – Turški izvajalci za nižjo ceno na drugem tiru
Ljubljana – Medtem ko je Slovenija v javnem naročilu za gradnjo drugega tira blokirala kitajske gradbince, so kitajska podjetja lani z evropskimi javnimi naročili pridobila za 1,9 milijarde evrov poslov, kar je še enkrat več kot leto prej in približno štirikrat več kot leta 2018.
V zadnjih desetih letih so Kitajci dobili za 4,5 milijarde evrov poslov, kar sicer še vedno predstavlja le majhen delež vseh javnih naročil, kaže analiza Wall Street Journala. Največ javnih naročil so Kitajci dobili na Poljskem, in sicer za 1,7 milijarde evrov, pa tudi v Španiji (544 milijonov evrov), Romuniji (440 milijonov evrov), na Hrvaškem (422 milijonov evrov), v Združenem kraljestvu (362 milijonov evrov) in Italiji (184 milijonov evrov). Del tega gre za naročila gradenj, del pa blaga ali storitev.
Slovenska vlada je med protikrizne ukrepe uvrstila tudi določbo, po kateri imajo javni naročniki možnost izločiti ponudnika iz države, ki z Evropsko unijo nima sklenjenih ustreznih sporazumov, kot je, denimo, sporazum o vladnih naročilih (GPA). Kitajska ni podpisnica tega sporazuma, saj so pogajanja zastala. Protikitajska zakonska določba se je v praksi pokazala pri javnem naročanju glavnih del na trasi drugega tira, saj je 2TDK izločil kitajske ponudnike.
»Za podjetji zunaj EU so njihove matične države, v interesu katerih je preboj njihovih gradbenih družb na trg Evropske unije, zato jim s precejšnjo državno pomočjo omogočajo sodelovanje na javnih razpisih z nenavadno nizkimi ponudbami, ki jim slovenska gradbena podjetja preprosto ne morejo slediti,« poudarja direktor zbornice gradbeništva na GZS Gregor Ficko. Ta meni, da bi bilo v javnem naročanju treba zagotoviti učinkovito izločanje nenavadno nizkih ponudb, ki povzročajo socialni damping in znižujejo raven kakovosti opravljenih storitev. Ficko pri tem spomni na gradnjo nove cevi predora Karavanke, ki ga s slovenske strani gradi turški Cengiz: »To nam sporoča, da najnižja cena v javnem naročanju v Sloveniji nima spodnje meje, da so slovenske skromne plače v gradbeništvu za javne naročnike očitno še previsoke, da socialni dialog v gradbeništvu ni potreben in da je država odločena v nasprotju s smernicami EU o javnih naročilih na slovenski trg vabiti nelojalno konkurenco slovenskim in evropskih ponudnikom iz držav, ki našim podjetjem na njihovih trgih javnih naročil ne omogočajo enakopravnega sodelovanja.«
Turki ostajajo v konkurenci
Medtem ko je 2TDK iz igre za glavna dela izločil kitajska podjetja, v konkurenci ostaja Cengiz. Tudi če ta ne bo izbran, bo pri gradnji drugega tira, kot kaže, sodelovalo turško podjetje. Za en odsek je namreč 2TDK sposobnost graditi priznal trem ponudnikom; Cengizu ter slovensko-turškemu in avstrijsko-turškemu konzorciju.
V spodnjem članku pišemo, da še ni jasna odločitev 2TDK glede priznanja sposobnosti za drugi odsek češkemu Metrostavu z dvema slovenskima podjetjema.
Kolektor CPG je moral najti tujega partnerja, saj slovenska gradbena operativa nima referenc za predorogradnjo, Strabag, eno največjih evropskih gradbenih podjetij, ima reference, a kljub temu turškega partnerja. Strabag je partnerja v Turčiji poiskal, da bo lahko oddal cenovno konkurenčnejšo ponudbo, pravijo poznavalci.
Turška podjetja v tujini največ gradijo v Rusiji, Srednji Aziji, na Bližnjem vzhodu, okoli desetino prihodkov v izvozu pa ustvarijo v Evropi, med letoma 2017 in 2019 največ na Poljskem in Romuniji, kažejo podatki turškega združenja gradbenih podjetij.