Radio Študent pred izbiro: propaganda ali privatizacija
Vodstvo ŠOU nezadovoljno s poročanjem Radia Študent – Ukinja mu sredstva in se ga poskuša znebiti
Ljubljana – Radiu Študent (RŠ), eni najstarejših in največjih neodvisnih radijskih postaj v Evropi, grozi privatizacija. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), njegov formalni ustanovitelj, namreč v predlogu svojega finančnega načrta ne predvideva več radijskega financiranja.
Klemen Petek, novoizvoljeni predsednik ŠOU, je na seji študentskega zbora, nekakšnega študentskega parlamenta, ki ga že več let popolnoma obvladujeta študentski stranki Modro za študente in Povezani, ukinitev financiranja Radia Študent argumentiral rekoč, da o delovanju študentske organizacije ne poroča objektivno. Zmotilo ga je tudi, da je nekaj honorarnih sodelavcev Radia študent kandidiralo na volitvah v ŠOU na opozicijskih listah. Na seji se je tudi pohvalil, da je pripravljen vložiti veliko truda v to, da se ŠOU in Radio Študent razideta.
Zavračajo vsiljeno izbiro
Na nedavnem sestanku med vodstvom ŠOU in vodstvom Radia Študent (ta je bil 5. januarja) je Andrej Bole, nekdanji študentski funkcionar stranke Povezani, zdaj pa že vrsto let svetovalec ŠOU (o njegovih nenavadnih svetovalnih pogodbah s ŠOU so pred časom pisali na portalu Pod črto) vodstvu radia celo predlagal »finančno kompenzacijo za pozitivno poročanje o ŠOU,« je povedala direktorica RŠ Ana Kandare.
Na omenjenem sestanku je vodstvo ŠOU Radio Študent postavilo celo pred ultimat, naj se privatizirajo sami ali pa jih bo ŠOU prodal najboljšemu ponudniku. Za razmislek so jim dali na voljo le tri dni. »Pred nami so trije scenariji: bodisi Radio Študent začne prijazno poročati o ŠOU in si s tem zagotovi omejeni vir financiranja bodisi sodelavci Radia Študent ustanovijo svoje društvo in na ta način privatizirajo radio ali pa se Radio Študent proda najboljšemu kupcu.« Tako je včeraj dogajanje strnil Rasto Pahor, govorec Radia Študent. Urednica univerzitetne redakcije radia Hana Radilovič je prvo možnost zavrnila. »Želijo, da pišemo o določenih skupinah znotraj ŠOU le v pozitivni luči. Gre za zahtevo po propagandi, ki je kot medij ne moremo sprejeti,« je dodala.
Če ŠOU ne bo spremenil svojih zahtev, ostane torej le privatizacija, kar bi, po Pahorjevem mnenju, »zagotovo pomenilo krajšanje živega programa in komercializacijo vsebin ali pripojitev h kateri od že obstoječih komercialnih radijskih postaj. Radio Študent je lahko tržno zanimiv le, če se odreče
Klemen Petek, predsednik ŠOU
vsemu, kar ga dela zanimivega in edinstvenega.« Po Pahorjevih besedah so ti predlogi nesprejemljivi in kažejo, da se ŠOU ne zaveda javnega dobrega in se želi samo po najkrajši možni poti rešiti postavke v proračunu in samega radia.
Najhujša grožnja v pol stoletja obstoja
Sredstva za Radio Študent se v večmilijonskemu proračunu ŠOU, ki se napaja iz pobiranja deležev vsakega plačila prek študentske napotnice, že leta vztrajno krčijo. Lani so bila približno za polovico nižja kot leta 2012. V pravilniku ŠOU je bil sicer člen, ki je zagota
• Letošnji proračun ŠOU znaša 2,9 milijona evrov.
• Radio Študent letos brez sredstev.
• 120.000 je evrov minimum, ki ga za delovanje od ŠOU potrebuje Radio Študent.
Pripravljen sem vložiti mnogo truda, da se RŠ in ŠOU razideta.
vljal, da mora ŠOU Radiu Študent nameniti vsaj štiri odstotke svojega proračuna – ta letos znaša nekaj manj kot tri milijone evrov – a novoizvoljeni študentski zbor je na eni svojih prvih sej ta člen izbrisal.
Že lani je ŠOU za delovanje Radia Študent namenil rekordno nizka sredstva, le 120.000 evrov, zato je moral radio še dodatno znižati že sicer zgolj simbolna plačila, normalno delovanje pa si je zagotovil z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in sodelovanjem pri različnih projektih. Robert Mohorič, vodja financ na Radiu Študent, opozarja, da brez financiranja ŠOU radio ne bi več mogel sodelovati pri projektih, ki sofinancirajo njegove dejavnosti. Čeprav sredstva ŠOU predstavljajo le približno četrtino sredstev radia, pa njihova izguba ogroža celotno finančno shemo. V primeru privatizacije pa bi verjetno tudi izgubili status medija posebnega pomena.
Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent, je opozoril, da se radio v svoji petdesetletni zgodovini še ni soočil s tako hudo grožnjo svojemu obstoju. Meni, da ŠOU izkazuje popolno nerazumevanje pomena Radia Študent, Ana Kandare pa opozarja, da takšno delovanje vodi v delegitimacijo ŠOU. »V običajnih razmerah bi na situacijo opozorili s protestnimi shodi, a epidemiološke razmere tega ne dopuščajo,« je dejal Pahor. Namesto tega radio javno podporo išče s spletno peticijo Pridruži se koaliciji za ohranitev Radia Študent.
Upajo, da bodo tako zbrani izrazi podpore le prepričali poslance v študentskem zboru, da ukinitve sredstev in privatizacije RŠ ne podprejo. V četrtek bo potekalo drugo branje predloga finančnega načrta ŠOU, vendar je po tistem, ko je v prvem branju postavka za RŠ še obstajala, iz gradiva za drugo branje izginila celo vsakršna omemba radia. ŠOU je na naša vprašanja odgovoril le s sporočilom za javnost, iz katerega pa je moč razbrati, da ohranitev Radia Študent ni poglavitni cilj. A ker »odločitve še niso bile dokončno sprejete«, jih ne želijo komentirati.