Divji kostanj na srečo ni poškodoval nikogar
Drevo je sicer bilo poškodovano, a tako hitrega razkroja strokovnjaki niso pričakovali
Ljubljana – Stanovalci Eipprove in bližnje trnovske okolice so se v letošnje prvo nedeljsko jutro zbudili ob ropotu in tresenju, ki pa nista bila posledica morebitnega potresa, temveč ju je povzročila polovica krošnje divjega kostanja, ki se je malo pred sedmo jutranjo uro odlomila in zgrmela na cesto in pločnik. Na srečo tam ni bilo niti parkiranih vozil niti sprehajalcev. Na vprašanje, ali so mestni arboristi na ta drevored ob Gradaščici pozabili, so z občine odgovorili, da ne.
Stanovalci so sicer takoj obvestili policijo, hitro so prispeli tudi delavci, ki so veje in hlodovino razžagali ter odpeljali. Bralec Luka Vidic, sicer krajinski arhitekt s teoretskim znanjem s področja arboristike, je domneval, da se je drevo odlomilo zaradi nestrokovnega obrezovanja (obglavljanja), ki je bilo opravljeno pred več desetletji. Ugotovil je, da je na mestu poškodb trohnoba lesa sčasoma napredovala do te mere, da je krošnja padla v povsem mirnem jutru, brez vetra, neurja ali obtežbe z mokrim snegom.
Na ljubljanski občini so pojasnili, da drevesa iz drevoreda na Eipprovi ulici, tako kot vsa druga na javnih zelenih površinah, redno vizualno pregledujejo; nazadnje je bilo drevo pregledano maja lani. Osnovni vizualni pregled – kot pove že ime samo – je omejen na vizualno iskanje očitnih težav (kot so suhe, nalomljene veje, suha drevesa, večje razpoke, večje dupline) in splošno posodabljanje katastra dreves. »Omenjeno drevo je imelo nekaj vidnih težav, ki smo jih reševali z obrezom januarja leta 2019. Takrat smo delno razbremenili krošnjo in tako poskušali povečati stabilnost. Razkroj v eni izmed večjih vej pa je očitno napredoval bolj, kot je bilo to moč oceniti na pogled,« so pojasnili na občini. In dodajajo, da na pogled obsega notranjega razkroja ni moč določiti, ter da niso »zabeležili, da obstaja tako povečana možnost odloma in je potrebno dodatno ukrepanje.« Drevesa so sicer del zavarovanega drevoreda in jih varujeta tako Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) kot Zavod za varstvo narave (ZRSVN).
MOL proti obglavljanju
Za ljubljansko mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna ekipa podjetja Voka Snaga, v kateri je tudi certificirani arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj. V okviru rednega vzdrževanja skrbijo za okoli 40.000 dreves na površinah, ki so opredeljene v programu vzdrževanja, za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč, kar pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in ne ogrožajo prometne varnosti. »Drevesa sicer redno pregledujemo in za njih skrbimo, posebno pozornost pa posvečamo predvsem starim, zaščitenim drevesom na bolj frekventnih lokacijah. Pri nekaterih drevesih so poškodbe skrite in takšna drevesa na videz ne kažejo jasnih znakov, ki bi lahko privedli do porušitve,« še pojasnjujejo v MOL.
Med arboristove naloge sodi celosten pregled stanja in razvoja dreves v mestu, načrtovanje sajenja, vzdrževanja, obrezovanja, in če je potrebno tudi odstranitev bolnih, nevarnih dreves v mestu. Pomembno vlogo ima tudi pri načrtovanju in nadzoru dejavnosti v urbanem okolju, ki posegajo v območje dreves. S svojimi usmeritvami skrbi za izboljšanje varnosti dreves, zmanjševanje stroškov vzdrževanja in hkrati krepi njihovo vlogo v mestih. Občina, če je le mogoče, še posebej varuje tista drevesa, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Pri obrezovanju na MOL upoštevajo pravila arboristične stroke, po katerih odstranjevanje vrhov (obglavljenje) ali večine večjih vej ni dopustno. Sicer pa na občini vse prepogosto opažajo, da gre pri obrezovanju dreves na zasebnih zemljiščih za »obglavljanje« zdravih odraslih dreves. Temu na občini močno nasprotujejo, saj tako drevo oslabi. Dolgoročno je takšno drevo dražje za vzdrževanje, lahko bolj nevarno, količina listne mase pa ni manjša.
• Obrezovanje (obglavljanje) je bilo opravljeno pred več desetletji.
• Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno.
• Vsa drevesa na javnih površinah vsako leto vizualno pregledajo.