Tako stara, pa še vedno med nami
Beseda leta 2020 Zmagovalko so izbrali med 11 finalistkami, med njimi je tudi Delova beseda leta – cepivo
Le kdo bi si leta 1377, ko so uvedli karanteno v Dubrovniku, mislil, da bo aktualna še leta 2020? Pravzaprav tako aktualna, da jo bodo ljudje imeli za besedo leta? Tako se je, denimo, za besedo leta odločil britanski slovar Cambridge (quarantine) in tako so izbrali tisti, ki so glasovali za slovensko besedo leta. Izbor je petič pripravil Znanstvenoraziskovalni center SAZU, sodelovalo je tudi Delo z besedo cepivo.
Če kdaj, se ob vsakoletni razglasitvi besede leta zavemo, da je jezik odsev našega vsakdanjega življenja. Leta 2019, ko so mladi na ulicah po zgledu švedske najstnice Grete Thunberg od odraslih zahtevali, naj se začnejo resno ukvarjati s podnebnimi spremembami, je bila to beseda podnebje; izbrala jo je tudi časopisna hiša Delo.
Čeprav je ta problem še vedno aktualen, ga je leto zatem iz vsakdanjega jezika izrinila druga nevarnost, širjenje novega koronavirusa po svetu. V finale izbora za besedo leta 2020 (lahko je tudi besedna zveza) je ZRC SAZU izmed skoraj 400 predlogov poleg karantene uvrstil še besedo leta časnika Delo cepivo ter kolesarjenje, neleto, mehurček, pozitiven, predihovalnik, rahljanje, šolotožje, zoom in 14 dni.
Kuga je korona postala
Pobudnica akcije beseda leta Simona Klemenčič, raziskovalka z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, se je med včerajšnjo spletno razglasitvijo spomnila dogodka pred enim letom, takrat je še potekal v živo. Dejala je, da če bi leta 1515 izbirali besedo leta, bi bila to upor ali stara pravda. Še precej nazaj, leta 1347, bi bila to nedvomno kuga. »V letošnjem letu smo se marsičesa naučili, nekateri smo se naučili, da moramo paziti, kaj govorimo. Nas je pa leto 2020 tudi spomnilo, da stari časi niso tako zelo oddaljeni niti tako zelo drugačni. Spomin nanje obujajo besede, ki se vračajo iz pozabe, morda oblečene v druge glasove. Namesto stare pravde imamo kolo in kolesarjenje in namesto kuge imamo korono.
Karantena pa je že stoletja in še naprej karantena.«
V izboru iščejo nove besede, s katerimi bi najbolje opisali minulo leto, lahko so tudi stare, a so pridobile nov pomen, lahko pa jim je le izjemno zrasla pogostost uporabe. Med novimi besedami je gotovo covid, ki je pred enim letom še nismo poznali. Predlagatelji so jih nekaj tudi zasnovali, denimo finalistki neleto ali šolotožje. A kakor v preteklih letih je zmagala stara beseda, karantena. Zanjo je glasovala petina tistih, ki so oddali glas, in teh je bilo letos rekordno, 5060 (lani 2140). Na drugem mestu je kolesarjenje z več kot 550 in 14 dni z dobrimi 500 glasovi.
Naj ostane v zgodovini
Karantena je osamitev z nadzorom ljudi, živali in predmetov, za katere obstaja sum, da so okuženi z nevarno, nalezljivo boleznijo, je besedo, ki smo jo že skoraj uvrstili med arhaične, definirala Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Izhaja iz italijanske besede quaranta, kar je sprva pomenilo 40 dni osamitve zaradi suma okuženosti. Ta ukrep so prvi uvedli v Dubrovniku leta 1377, potem pa so ga vzpostavljali v pristaniščih, saj so trgovske ladje prve povezovale različne dele sveta in s tem širile nalezljive bolezni, nato še ob mejah državnih tvorb. »Upam, da nam bo trenutni razvoj znanosti prinesel dokončno opustitev karantene zaradi bolezni covid-19,« je sklenila sprehod po dolgi zgodovini te osamitve Katarina Keber.