Zadnje piljenje
Desus Poslanci stranke še niso podprli Kula
Besedilo konstruktivne nezaupnice, ki bo vložena v petek, v Koaliciji ustavnega loka (Kul) dopolnjujejo, znane so tri osrednje točke, zaradi katerih je po mnenju opozicije nujno treba zamenjati vlado Janeza Janše. Hkrati z nezaupnico v Kulu končujejo koalicijsko pogodbo, ob usklajenem programskem delu ji bodo dodali še protokol odločanja. Med prvaki strank Kula je tudi že dogovorjena razdelitev ministrskih mest. Morebitni novi mandatar Karl Erjavec se bo danes spet sestal s svojo poslansko skupino, ki mu do zdaj še ni izrekla podpore pri načrtih zrušenja vlade. Po naših informacijah se lahko zgodi, da mu bodo poslanci povedali, da za odločitev o prihodnjem delovanju potrebujejo še kakšen dan.
Pred morebitnim novim mandatarjem Karlom Erjavcem je danes še en naporen dan: svoje videnje vodenja vlade bo namreč predstavljal nekaterim poslancem Koalicije ustavnega loka (Kul), začenja pa tudi z zbiranjem podpisom za vložitev konstruktivne nezaupnice. Pred predvideno petkovo vložitvijo njeno obrazložitev še dopolnjujejo.
V Kulu hkrati pripravljajo koalicijsko pogodbo, programski del je večinoma usklajen, dodali bodo še protokol odločanja. Razrez ministrstev tudi v upanju na preskok poslancev SMC še ni dokončen, na ravni predsednikov strank pa je delitev že bolj ali manj dogovorjena.
Prvak Desusa se bo danes torej sestal tudi s poslanci svoje poslanske skupine, ki bi si lahko vzeli še kakšen dan za premislek o tem, kako vidijo svoje delovanje v prihodnosti, in za svoj podpis pod nezaupnico.
Tako bi se lahko ponovila zgodba iz decembra, ko je po izvolitvi vnovični prvak Desusa poslansko skupino takoj postavil pred dejstvo, da bodo odšli iz koalicije Janeza Janše, ter jih soočil s scenarijem o odstopu ministrov za zdravje in kmetijstvo Tomaža Gantarja in Jožeta Podgorška. Na temelju predvolilnega informativnega pogovora z Erjavcem so tedaj prese
• Karl Erjavec začenja zbiranje podpisov za predlog konstruktivne nezaupnice.
• Večina poslancev Desusa že vse od izstopa stranke iz koalicije molči.
• Desusu se je povečala tudi odbojnost.
nečeni poslanci Desusa pričakovali počasnejše korake. Sledil je novi sestanek, na katerem se je Erjavec poslancem opravičil, napovedano pa je bilo tehtanje možnosti povezovanja s SMC.
S svojim molkom poslanska skupina pušča odprta vrata za špekulacije o svojem ravnanju, tako pri glasovanju o nezaupnici kot pri odnosu do vlade Janeza Janše v primeru njenega neuspeha. Slabi rejtingi Desusa
Vrnitev Karla Erjavca v politiko Desusu ni prinesla pozitivnih posledic. Na eni strani je stranki namreč padla javnomnenjska podpora – tako nizke ni imela od poletja, ko se je nekdanja predsednica Aleksandra Pivec zapletla v afero pojasnjevanja plačil svojih obiskov na
Krasu in Obali. Na drugi strani pa se je v zadnjem mesecu pomembno spremenil tudi delež tistih anketiranih, ki trdijo, da upokojenske stranke v nobenem primeru ne bi volili. Desus je tako postala tretja stranka, ki jo vprašani najpogosteje navajajo kot tisto, ki na volitvah zagotovo ne bi dobila njihovega glasu.
V zadnjem mesecu se je zgodil tudi premik v odbojnosti SDS: stopnja njene odbojnosti se je po decembrskem skoku vrnila na običajno povprečje okoli 40 odstotkov. Je pa ob tem pri njej tudi že mogoče govoriti o trendu upadanja števila tistih, ki bi jo volili. Podpora SDS je namreč z 19,6 odstotka novembra padla na 16,9 decembra in pristala na 13,7 v zadnjem merjenju Mediane.
Kdo bi dobil na račun izgubljenih
V anketah vztraja tudi velik delež tistih, ki odgovarjajo, da ne vedo, koga bi sploh volili, ali pa pravijo, da ne bi volili nobene ob obstoječih strank, ter tudi tistih, ki odgovarjajo, da bi oddali prazno glasovnico. Delež vseh treh skupin dosega skupaj kar 38 odstotkov anketiranih. V kateri politični pol sodijo te »izgubljene« volilne duše in kdo jih lahko nagovori? »V vmesnem času med volitvami v javnomnenjskih raziskavah dopuščamo respondentom, da nimajo izoblikovane volilne preference, kot jo zaznavamo v obdobju nekaj mesecev pred volitvami. Kljub temu pa med petino volilnih upravičencev, ki se ne morejo opredeliti na prvi stopnji, na drugi ugotavljamo večji delež naklonjenih levim kot strankam desnega pola, čeprav jih večina še vedno ostaja neopredeljenih. Ocenjujemo, da bi levi pol pridobil okoli dodatnih pet odstotkov, desni pa dodatne tri odstotke javnega mnenja,« pojasnjuje Janja Božič Marolt iz Mediane.