(Ne)prevzem glasovnic

Poslanci koalicije morda sploh ne bodo prevzeli glasovnic za glasovanje o konstruktivni nezaupnici, ki jo bo Koalicija ustavnega loka (Kul) po napovedih vložila v petek. Danijel Krivec, vodja poslanske skupine SDS, je izjavil, da ta možnost obstaja, kako bo dejansko, pa da bodo še videli. V NSi menda o tem še niso razpravljali, v SMC pa že pred časom, pri čemer naj bi bil njihov predsednik Zdravko Počivalšek tej ideji naklonjen, medtem ko so se vodja poslanske skupine Janja Sluga – to je ponovila tudi včeraj –, Branislav Rajić in tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič zavzeli za možnost glasovanja.

Če bo znotraj koalicije vseeno padla odločitev o neprevzemu glasovnic, gre za grob poskus preprečitve morebitnih prebegov kakšnega koalicijskega poslanskega glasu h Kulu. Poteza seveda ne bi bila nič drugega kot nadzor nad poslanskim glasovanjem, kar pa v slovenskem političnem prostoru ni novost. Nazadnje ga je povsem javno napovedal Marjan Šarec poleti 2018, ko je dejal, da bodo poslanci LMŠ ob glasovanju za njegovo mandatarsko kandidaturo svoje glasovnice morali fotograirati. Imeli pa da naj bi jih za lastno evidenco, če izid glasovanja ne bi bil takšen, kot so ga pričakovali, je tedaj pojasnjeval prvak LMŠ.

Nadzor nad glasovanjem poslancev je vedno obstajal tako na levem kot na desnem političnem polu. Ciril Ribičič, pravni strokovnjak, nekdanji ustavni sodnik in poslanec, je v svoji knjigi o parlamentarnem desetletju popisal celo množico načinov nezakonitega nadzora. Ta je sicer tajen. Popis načinov nadzora poslancev je nastal ob glasovanjih, ob katerih je opazoval, kaj vse se v parlamentu počne. Poslanci so, recimo, morali strankarskim kolegom pokazati, kako so glasovali, glasovalo se je v dvojicah ali trojicah, glasovnice so bile označene, podpisane, prepognjene ... SDS pa je, na primer, imela celo svojega nadzornika, ki je s parlamentarne galerije s teleobjektivom posnel vsakega poslanca, ki je pred oddajo glasovnice omogočil, da jo je nadzornik iz daljave posnel.