Prihodnji teden na vrhu EU o cepilnem potnem listu
Covid-19 Cepljenje je prostovoljno, brezplačno, učinkovito in zagotavlja zaščito za najmanj osem mesecev
V zvezi s cepljenjem se pojavljajo številna vprašanja. Odgovore na nekatera najpogostejša smo poiskali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in v evropski komisiji.
■ Ali bo cepljenje za vse brezplačno?
Cepljenje bo prostovoljno in brezplačno za vse državljane, ne glede na to, ali so zavarovani.
■ Koliko prebivalcev se mora cepiti za kolektivno imunost?
Za varen zagon gospodarstva in nemoteno delovanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe je treba doseči 60-odstotno precepljenost prebivalstva EU.
■ Katere skupine bodo najprej cepljene?
Glede na količino cepiv so k cepljenju najprej povabili stanovalce domov za starostnike in tam zaposlene, zaposlene v zdravstvu, sledili bodo ranljivi prebivalci zaradi starosti in kroničnih bolezni ter zaposleni v kritični infrastrukturi (delavci v šolstvu, policiji, vojski, gasilci in drugi v javnih službah, pomembnih za delovanje družbe).
■ Ali naj se cepijo tudi tisti, ki so že preboleli covid-19?
Po preboleli bolezni se v telesu vzpostavi naravna imunost, ki nas zaščiti od tri do šest, celo osem mesecev. Od cepiv proti covidu-19 pričakujejo, da bodo izzvala učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv. Cepljenje je torej smiselno, zaradi količin cepiva je dogovor, da bi se cepili šest mesecev po bolezni.
■ Ali zaradi cepljenja lahko zbolite za covidom-19?
Ne, zaradi cepljenja ni mogoče zboleti. Je pa možno, da je nekdo že okužen ob cepljenju, a še brez simptomov.
■ Ali po cepljenju še vedno lahko širimo bolezen?
Za zdaj še ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da cepljeni posamezniki ne morejo prenašati virusa. Več bo znano po dodatnih ocenah učinka cepiva in podatkih kliničnih preizkušanj.
■ Zakaj je cepivo namenjeno le starejšim od 16 let?
Otroci večinoma niso bili vključeni v začetne klinične študije, za zdaj ni dovolj podatkov o varnosti in učinkovitosti cepljenja pri njih, zato jih ne cepijo.
■ Zakaj je cepljenje odsvetovano nosečnicam?
Klinična preizkušanja se ne izvajajo na nosečnicah in doječih materah, zato je o cepljenju nosečih in doječih mater zelo malo podatkov, ki pa ne kažejo, da bi bilo zanje škodljivo. Pri nosečnicah lahko covid-19 poteka težje, zato se cepljenje lahko opravi po skrbnem tehtanju koristi in tveganj.
■ Kakšni so stranski učinki?
Na NIJZ so do zdaj prejeli 54 prijav neželenega dogodka, ki je sovpadal s cepljenjem, večinoma blagih, ki so bili pričakovani glede na klinične študije in so hitro izzveneli.
■ Kako učinkovita so cepiva?
Cepivi Pizerja in Moderne, ki sta v Evropi že odobreni, glede na klinične študije zagotavljata več kot 90-odstotno zaščito, cepivo AstraZenece, ki je včeraj zaprosila Evropsko agencijo za zdravila za pogojno dovoljenje za promet, pa po raziskavah omogoča nekoliko več kot 70-odstotno zaščito in jo je po navedbah proizvajalca mogoče povečati s posebnimi odmerki.
■ Kako dolgo traja zaščita po cepljenju?
To še ni jasno, po besedah Romana Jerale s Kemijskega inštituta pa glede na sedanje rezultate zaščiti za najmanj osem mesecev.
■ Ali bo posameznik vedel, s katerim cepivom so ga cepili?
Da.
■ Ali cepljeni dobi potrdilo?
Evropska komisija in članice EU skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravljajo potrdila o cepljenju. Ta vključujejo minimalni niz podatkov. Skupni pristop k zaupanja vrednim, zanesljivim in preverljivim potrdilom o cepljenju po EU naj bi okrepil uspešnost programov cepljenja in zaupanje državljanov, pravijo v evropski komisiji in poudarjajo, da bi potrdila o cepljenju lahko bila, na primer, koristna za potovanja, saj bi oseba tako lahko dokazala, da je bila cepljena in zato ob prihodu v drugo državo morda ne bi potrebovala testiranja ali karantene.
■ Kako je s »potnim listom« za cepljenje?
Na vrhu EU prihodnji teden naj bi razpravljali o predlogu grškega premiera Kiriakosa Micotakisa za uvedbo certiikata za cepljene, s katerim bi lahko omogočili njihovo prosto gibanje znotraj EU. Zadeva je torej šele na ravni zamisli.