Zaradi stavke kaznovani z objavo plač
Policisti Po mnenju informacijske pooblaščenke zakon ni kršen – Obstaja pa varnostno tveganje
Kot protiudarec stavki policistov lahko vsak za svojega soseda, znanca, prijatelja, sorodnika, zaposlenega na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ali v policiji preveri, kakšno plačo je dobil decembra lani. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ocenila, da pri objavi osebnih podatkov in plač ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, obstaja pa varnostno tveganje.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je stavko, ki se je začela v ponedeljek zjutraj, označil za neupravičeno in neutemeljeno. Da bi dokazal svoj prav vsaj v delu, ki se nanaša na plače in dodatke policistov, so na spletni strani MNZ javno razkrili plače, nazive in delovno mesto vseh zaposlenih na ministrstvu, v policiji in inšpektorata za notranje zadeve. Hojs naj bi s tem javnosti pokazal in dokazal, da »plače v policiji niso tako nizke, kot se morda predstavlja«.
Inšpekcijskega postopka ne bo
Tako predstavniki policistov kot mediji so informacijsko pooblaščenko (IP) Mojco Prelesnik zasuli z vprašanji, ali ni šlo zaradi razkritih osebnih podatkov morda za nezakonito potezo in so vsaj tisti, ki ocenjujejo, da so oškodovani, pričakovali uvedbo ustreznega postopka. A tega ne bo.
»Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka glede javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, ker ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se ne sme spuščati,« so sporočili.
IP je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja.
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat opozarja, da je minister kršil zakon, če je objavil plače skupaj z dodatkom za delovno dobo, saj ta ni javen. »Lahko pa tudi, da je bil kršen zakon o varovanju tajnih podatkov, če je katerikoli od objavljenih podatkov zaradi operativnih nalog javnega uslužbenca v obveščevalni oziroma varnostni službi določen kot tajni podatek.«
Ne gre za realni prikaz
Na policiji ocenjujejo, da takšna objava seznama uslužbencev lahko vpliva na notranjo varnost v policiji. »MNZ smo zato predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne obja
• Objava imen in priimkov ter plač policistov ni nezakonita.
• Plače z vsemi dodatki, tudi protikriznimi, niso izraz dejanskega stanja.
• Varnostno tveganje pomeni razkritje imen nekaterih policistov.
vlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročile škodo delovanju policije, ter da se pri tem upošteva tudi pravilnik o zaščiti podatkov policije,« so nam sporočili.
Miroslav Žaberl, nekdanji policist in predavatelj na fakulteti za varnostne vede, je do objave kritičen. »Na tem seznamu se niso pojavile le plače, ampak tudi drugi podatki, ki so varnostno lahko precej občutljivi. Gre najmanj za nespametno dejanje, če gledamo z varnostnega stališča, saj so policijska področja, kjer je treba podatke zaradi varnosti skrbno varovati.«
Je pa to po njegovi oceni tudi nekorektno. »Čeprav so ob objavi seznama plač zapisali, da so všteti tudi dodatki, bo to povzročilo tako notranje kot zunanje spore, saj se bodo začeli primerjati med seboj. Decembra je nekdo lahko dobil veliko dodatkov zaradi večjega števila ur dela, dobil še poračune, spet drugi pa je bil na bolniškem dopustu. Razlika v plači je zato lahko res zelo velika. To pa ni realni prikaz,« je še dodal Žaberl.
Odzvala se je tudi politika. Poslanec SD Matjaž Nemec, ki je tudi predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), je zapisal: »Policija je varnostna služba. Minister Aleš Hojs je razkril podatke, ki so po pravilniku varovani in po zakonu niso javni. Objavil je imena mobilnih kriminalističnih oddelkov, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, kot tudi imena posameznikov specialne enote Policije.« Knovs je zato za petek sklical sejo.
Objava povezala sindikata
Poteza ministra Hojsa je vsaj v eni točki združila sicer načelno sprta sindikata, ki se borita za pravice policistov, to je Policijski sindikat Slovenije (PSS), ki je organiziral stavko, kot Sindikat policistov Slovenije (SPS), ki stavki nasprotuje. Oba objavi namreč nasprotujeta, zaprosila sta že za pravna mnenja in bosta po potrebi sprožila ustrezne spore.
Rok Cvetko, predsednik PSS, je pojasnil, da bi bil z objavo plač lahko ogrožen tudi varnostni sistem, in pravi: »Po prvih podatkih kaže, da je minister za notranje zadeve presegel pooblastila, posledica česar bi bilo tudi ogrožanje osebne varnosti določenih policistov in kriminalistov.«
Pravi tudi, da je to slab poskus ministrovega preusmerjanja pozornosti od lastne odgovornosti za neposredno oškodovanje policistov po stavkovnem sporazumu, saj izplačane plače s stavkovnimi zahtevami nimajo nič skupnega.
Da bo poteza MNZ lahko povzročila vsesplošno zahtevo po razkritju plače vsakega posameznika, ki se inancira iz javnega denarja, pove tudi zaključek odziva SPS. »Utemeljeno pričakujemo, da bodo na enak način razkrite plače v celotnem javnem sektorju, vključno s paradržavnimi agencijami,« so sklenili.