Sprijaznili so se z realnostjo
Brexit Nasprotniki izstopa pred težkimi odločitvami
Veliko nasprotnikov brexita še vedno upa, da bo njihova glavna politična ambicija nekoč uresničena in da se bo Združeno kraljestvo vrnilo v Evropsko unijo. Toda hkrati se zavedajo, da bi bilo vsakršno odpiranje zaprtih ran tako kmalu po izstopu neproduktivno. Čeprav, kot so zatrdili, še nikoli ni toliko Britancev obžalovalo odločitve, ki so jo volivci sprejeli na referendumu pred petimi leti, je nasprotnikom izstopa jasno, da si večina Otočanov želi predvsem to, da bi politične ter družbene delitve, ki so spremljale uresničevanje referendumskega izida, čim prej pustili za sabo. To so ugotovili tudi v največji opozicijski stranki, katere vodstvo je v zadnjih dneh odstopilo od načrtov, da bi Združeno kraljestvo pod morebitno prihodnjo laburistično vlado temeljito preoblikovalo odnose z EU. Vodja laburistov Keir Starmer, nekoč eden od največjih nasprotnikov brexita, je to možnost izključil, tako kot je pred časom izključil verjetnost, da se bo država nekoč znova pridružila EU.
Analitiki so njegove besede vzeli z rezervo. Interpretirali so jih kot taktični umik, ki kaže na zavedanje, da morajo laburisti naprej obnoviti volilno podporo, šele nato odkrito razmišljati o vnovičnem odprtju vprašanja odnosov z Unijo.
Laburisti morajo za naskok na oblast znova dobiti podporo zagovornikov izstopa iz EU na severu in v osrčju Anglije, ki so stranki obrnili hrbet, ker se je zdelo, da si želi preprečiti uresničitev brexita, je za Delo pojasnil Charles Grant, direktor londonskega mislišča Centre for European Reform (CER). »Keir Starmer se bo znašel pred težko odločitvijo: naj se zavzema za boljše, tesnejše odnose z EU od tistih, ki jih predvideva Johnsonov sporazum, ali naj ta sporazum zgolj poskuša uresničiti? Ne glede na to, katero pot bo izbral, bi se utegnil zameriti nekaterim skupinam potencialnih laburističnih volivcev.«
Razdrobljena opozicija najbolj koristi evroskeptičnemu taboru oziroma vladajoči konservativni stranki. Tega se zaveda tudi veliko tako imenovanih remainerjev, ki verjamejo, da je treba sprejeti realnost, ki jo prinaša brexit, in iz nje ustvariti, kar je mogoče. Svojo priložnost vidijo šele na dolgi rok – v oddaljeni prihodnosti, zlasti če se bo pokazalo, da bo imela država zunaj sedemindvajseterice več težav z uresničevanjem svojih interesov.
Cilj, ki so si ga postavili v največjem britanskem proevropskem gibanju (Emuk), je postopno obnoviti gospodarske in politične vezi, ki jih je načel brexit. Njihova prva tarča je trgovinski sporazum, ki sta ga Bruselj in London sklenila konec preteklega leta in ki, kot vztrajajo v Emuku, ni slab samo za britansko gospodarstvo, ampak tudi za blaginjo večine državljanov.
• Veliko Britancev obžaluje odločitev za izstop iz Unije.
• Laburisti za zdaj nočejo novega preoblikovanja odnosov z EU.
• Remainerji vidijo svojo priložnost na dolgi rok.