Frankizem še vedno živi v politični nostalgiji
Katalonija in državljanska vojna Množična grobišča so samo eden od neprijetnih ostankov diktature
Temačna preteklost je obtičala na mestu, zdaj čaka, da bo z njo opravila lepša prihodnost. V zadnjih tednih so v okraju Móra d'Ebre na jugu Katalonije odkrili več grobišč iz španske državljanske vojne (1936–1939). Natančneje so jih locirali blizu nekdanje bolnišnice, v katero so vozili ranjence med bitko ob reki Ebro, zadnjo večjo republikansko ofenzivo med julijem in novembrom 1938.
Po poročanju katalonske tiskovne agencije so izkopali več trupel, ki jih bodo poskusili identiicirati, predvidevajo pa, da bi lahko bilo vseh več kot sto. Našli so tudi nekaj stare bolnišnične opreme in zdravniški zvezek z imeni mrtvih vojakov. Improvizirano bolnišnico za »rdečkarske ranjence« je, kakor je zgodovinsko znano, vodil novozelandski prostovoljec, kirurg Douglas Jolly.
Državljanska vojna kakor tudi trda Francova desetletja po njej niso razčiščeno poglavje španske zgodovine, saj sta se po diktatorjevi smrti leta 1975 nasprotni strani odločili, da bosta pozabili, kar je bilo, in se skupaj podali na pot v demokracijo. Desetletja pozneje, močno zaznamovana s katalonskim independentizmom, je oddaljeni kolektivni spomin čedalje bolj živ, tako v Madridu kakor sploh v Barceloni. Katalonska vlada (oziroma Memorial Democràtic de Catalunya) se je na odkrivanje pozabljenih grobišč sistemsko osredotočila v zadnjem obdobju, ko so jih označili na 35 mestih in iz njih izkopali ostanke najmanj 340 ljudi, katerih DNK zdaj preverjajo v genskih bankah. Predvidevajo, da je v regiji še približno 530 množičnih grobišč iz državljanske vojne z okoli 20.000 pokopanimi.
Po špansko in katalonsko
Španci so na nacionalni ravni začeli prelomno razčiščevati preteklost leta 2007, ko je tedanja vlada socialista Joséja Luisa Rodrígueza Zapatera sprejela zakon o zgodovinskem spominu, po katerem so se lotili množičnega brisanja sledi državljanske vojne in povojne diktature v javnem prostoru: zamenjevali so imena ulic in umikali totalitaristično ikonograijo. Deset let pozneje so Katalonci simbolno razveljavili politične obsodbe iz frankističnega režima: rehabilitirali so več kot 64.000 žrtev represije, med njimi leta 1940 ustreljenega katalonskega predsednika
Lluísa Companysa. Predlanskim so bili po nareku vlade v Madridu iz mavzoleja v Dolini padlih izkopani posmrtni ostanki Francisca Franca in prestavljeni na pokopališče severno od prestolnice. Lani jeseni pa je nacionalna oblast predstavila predlog zakona o demokratičnem spominu, s katerim naj bi, ko bo potrjen v parlamentu, opravili z državljansko vojno in frankizmom, pa tudi s tem povezanimi in še vedno delujočimi organizacijami.
Toda za zdaj je neprijetnih ostankov še preveč in nostalgije vedno več. V skrajnodesničarski stranki Vox menijo, da je bilo, kakor je pred časom v španskem parlamentu izjavil njen predsednik Santiago Abascal, pod Francom bolje, kot je zdaj pod socialistično taktirko Pedra Sàncheza; njegovo levosredinsko vlado je označil za najslabšo v osemdesetih letih. Izjave radikalcev, ki so tretja najmočnejša formacija v kongresu, vznemirjajo, kajti po drugi strani ni malo očitkov, da zgodovine 20. stoletja v šolah ne podajajo nepristransko, kakor motijo nekateri ohranjeni simboli: tudi 45 metrov visok monolit na reki Ebro v Tortosi na jugu Katalonije. Znameniti simbol frankizma – v spomin na zmago ob reki Ebro ga je Franco slavnostno odprl leta 1966 – naj bi, kot so pred časom poročali v La Vanguardii, po dolgih letih polemik poleti vendarle odstranili.
Za prihodnost
Da se je treba vrniti v zloveščo preteklost, da bi preprečili slabo prihodnost, so opozorili tudi v združenju, v katerem so povezani tisti, ki jih je nekdanji režim spravil za zapahe zaradi političnega delovanja (Associació Catalana d'Ex-presos Polítics del Franquisme). Kolektivna amnezija na dolgi rok zanje ni pot, čeravno so mnogi rablji in žrtve pomrli, preživeli pa se pospešeno starajo. Želijo si, da bi jutri slej ko prej razčistil s krvavim včeraj, kajti intimnih krivic in zamer ni mogoče v nedogled prenašati iz generacije v generacijo.
• Španija razčiščuje temačno preteklost.
• V stranki Vox menijo, da je Špancem šlo bolje pod Francom.
• Končno naj bi odstranili tudi monolit iz Tortose.