Življenje ob enem največjih prelomov v južnih Alpah
Idrijski prelom, ki je z vrha Hudournika krasno viden, je nastal pred 14 milijoni let in je eden največjih v južnoalpskem prostoru, čez naše ozemlje se razteza v dolžini več kot 120 kilometrov. Mojca Gorjup Kavčič z Zavoda za turizem Idrija pojasnjuje, da je še vedno aktiven, a ne več tako seizmično: »Ob njem z modernimi raziskavami izmerijo povprečen premik 0,10 milimetra na leto. Zadnji potresi v Posočju v letih 1998 in 2004 so se zgodili ob Ravenskem prelomu, ki poteka čez Krnsko pogorje in je vzporeden Idrijskemu.«
Ob Idrijskem prelomu so bile postavljene ene prvih potresnih opazovalnic na Slovenskem. Potresna opazovalnica Vojsko, zgrajena leta 1984, je ena prvih, ki so bile v Sloveniji postavljene v povojnem času, ob potresih aprila 1998 v Posočju je bila to najbližja slovenska opazovalnica (od začetka delovanja je zabeležila več kot 32.000 potresov, od tega več kot 10.000 lokalnih, ki so nastali v Sloveniji ali v bližnjih delih sosednjih držav).
Trasa preloma se na površju vidi na satelistkih posnetkih. V delni povezavi z Idrijskim prelomom se omenja tako imenovani idrijski potres leta 1511. Po eni od možnosti je bil njegov epicenter ob Idrijskem prelomu, po drugi pa ob eni od prelomnih struktur v Furlaniji. Iz zgodovinskih zapisov lahko razberemo, da je bil potres z magnitudo 6,8 izredno močan in je imel zelo velik učinek na zelo veliko območje v Evropi. V Benetkah so valovi v kanalih segli do višine pritličnih oken, poškodovani sta bili cerkev sv. Marka ter cerkev sv. Štefana na Dunaju. Tresenje tal so čutili celo na severu Nemčije in na Češkem.
Življenje nad prelomom oziroma na potresno ogroženem območju prinaša določeno tveganje in nujnost prilagoditve. »Dolina Kanomlje se je izoblikovala vzdolž Idrijskega preloma. Ob njem so kamnine ponavadi razpokane in zdrobljene ter s tem še bolj podvržene preperevanju in eroziji. Odnašanje kamnin ob Idrijskem prelomu je tako rekoč razpolovilo idrijsko pokrajino. Izoblikovalo je dolino Kanomlje od Kanomeljskega Razpotja do Oblakovega Vrha, od koder se naprej nadaljuje v dolino Hotenje in tako naprej proti severozahodu. V drugo smer se nadaljuje skozi Idrijo, kjer je bilo rudišče premaknjeno ob Idrijskem prelomu,« je povedala Mojca Gorjup Kavčič.
Več zanimivih podrobnosti o Idrijskem prelomu je na ogled na razstavi Zapisano v kamninah v Centru za obiskovalce Unescovega globalnega Geoparka Idrija. Njena rdeča nit se spleta prav okrog tega, kako so Zemljine sile vplivale na nastanek idrijskega območja in na tukajšnje življenje.