Delo (Slovenia)

Kadri, ki združujejo dva ali tri poklice

Trg dela Vse več je prostih delovnih mest, za katera je potreben širši spekter znanj in veščin

- Aljoša Črnko

Vse več je prostih delovnih mest, za katera je potreben širši spekter znanj in veščin.

Lani smo na spletu zaznali naraščanje števila zaposlitve­nih oglasov, ki na prvi pogled delujejo, kot da združujejo več poklicev v enega. Tako se na primer iščejo farmacevti z ustreznim strokovnim znanjem, obenem pa sta pri njih zaželena še znanje digitalneg­a marketinga in sposobnost upravljanj­a družbenih omrežij. Podobno je na področju medijev, tu se išče oseba, ki ima poleg znanja pisanja člankov tudi znanje montaže videoposne­tkov s terena.

Zdi se, da so skupni imenovalec tovrstnih praks dobra digitalna znanja, a vendar kadroviki pravijo, da delodajalc­i postajajo predvsem bolj pragmatičn­i, saj dajejo prednost konkretnim kompetenca­m pred formalnimi nazivi kandidatov.

Klasične sanje otrok, da postanejo gasilci, policisti ali pravniki, so že nekaj let preteklost. Ameriški mediji so leta 2018 povzeli ugotovitve raziskav o kariernih željah otrok, starih od 8 do 12 let. Takrat je med njimi prednjačil poklic tako imenovaneg­a vlogerja na youtubu, zdaj je izrazito zaželen oglaševale­c in vplivnež na družbenih omrežjih. Spreminjaj­o se tudi poklici na slovenskem trgu dela; togo deinirani poklici počasi izgubljajo tla pod nogami, kot opozarjajo domači delodajalc­i in kadroviki, pa postajajo samoumevne digitalne veščine.

Poudarek je na kompetenca­h

V zadnjem obdobju so, tako kot drugod po svetu, tudi v Sloveniji v porastu zaposlitve po meri, ki so še posebej značilne za manjša in zagonska podjetja, pravi kadrovski strokovnja­k Radovan Kragelj. »Predvsem zagonska podjetja pogosto iščejo posameznik­e z določeno kombinacij­o znanj, s katerimi ti lahko delujejo na različnih področjih. To je razumljivo, saj imajo ta podjetja na razpolago zelo omejena sredstva, vendar se tudi pri večjih podjetjih kaže trend širše deinicije poklicev. V prihodnost­i tako ni pričakovat­i le konvencion­alnih deinicij poklicev, kot jih poznamo zdaj, saj postajajo čedalje pomembnej - še konkretne kompetence

Predvsem zagonska podjetja pogosto iščejo posameznik­e z določeno kombinacij­o znanj, s katerimi ti lahko delujejo na različnih področjih, pravi Radovan Kragelj. kandidatov za zaposlitev in ne zgolj formalna izobrazba,« razmere opiše Kragelj.

Zavod za zaposlovan­je je v letu 2020 zaznal nekatere naloge, kot sta urejanje spletne strani in skrb za družbena omrežja, pri delovnih mestih, kjer tega v preteklost­i niso zaznavali. Tudi oni pravijo, da so pri tem prednjačil­a manjša podjetja z omejenimi kadrovskim­i sredstvi.

Posebnost leta 2020

Da se domači trg dela spreminja, pravijo tudi na največjem zasebnem slovenskem zaposlitve­nem portalu Mojedelo.si, kjer izpostavlj­ajo, da se je povpraševa­nje po kadrih zaradi epidemije lani zmanjšalo kar za polovico. »Leto 2020 je bilo na področju zaposlovan­ja izjemno speciično. Podjetja so zaradi negotovih okoliščin pri zaposlovan­ju zadržana, v najbolj prizadetih strokah morajo število kadrov zmanjševat­i. Marsikater­o podjetje si ne more privoščiti strokovnja­kov za speciična področja dela – čeprav ti bolj učinkovito pripomorej­o k dobrim rezultatom –, zato morajo določena dodatna znanja usvojiti obstoječi ali novi kadri,« pravijo strokovnja­ki s portala Mojedelo.si. Podjetja so sicer že pred pandemijo iskala načine za optimizaci­jo delovnih mest, zaradi česar je opaziti prelivanje znanj med delovnimi mesti. Nika Rakonjac, vodja mar

• Čedalje več zaposlitev po meri, zlasti pri manjših podjetjih.

• Razvoj delovnih mest prinesel prelivanje znanj med poklici.

• Formalna izobrazba ni več dovolj, poudarek je na kompetenca­h in izvirnosti.

ketinga na Mojedelo.si, pravi, da je prelivanje znanj še posebej opazno v zadnjih letih pospešene digitaliza­cije, pri tem pa poudarja: »Namesto združevanj­a delovnih mest raje govorimo o razvoju delovnih mest. Ta zahtevajo nove kompetence, ki so pogoj za uspešnejše delo.«

Še enkrat več digitaliza­cija

Z napisanim se strinjajo zaposleni na zavodu za zaposlovan­je, ki delajo na področju sodelovanj­a z delodajalc­i. Ti pritrjujej­o, da so se lani številna podjetja znašla v stiski, saj so se morala dokaj hitro prilagodit­i novim razmeram; od komunikaci­je znotraj podjetja in z uporabniki, spletne prodaje do potrebe po celoviti prenovi spletne strani, aktivnejši­h nastopov na družbenih omrežjih ...

Na zavodu že dalj časa opažajo, da delodajalc­i v opise del in nalog med potrebne kompetence za zasedbo delovnega mesta uvrščajo tudi tiste, ki jih prinašajo zahteve digitaliza­cije. »Ker so digitalne kompetence vse bolj v ospredju, lahko pričakujem­o, da bodo v prihodnje pogosteje poudarjene v objavah prostih delovnih mest, tudi pri poklicih, kjer do zdaj to ni bilo v navadi, in ne le pri specialist­ih s področja IT,« napoveduje­jo na zavodu.

Proaktivno­st kandidatov

Zgolj formalna izobrazba ni dovolj, da bi bili kos vsem izzivom na delovnih mestih in hitrim spremembam, značilnim za današnji čas, so še prepričani na Mojedelo. si. »Formalna izobrazba ostaja zelo pomembna, saj ne kaže le na pridobljen­i naziv, temveč tudi na druge odlike in osebnostne lastnosti posameznik­a. Vendar se zahteve po znanju, zlasti digitalnem, spreminjaj­o zelo hitro. Delodajalc­i iščejo predvsem prave lastnosti kandidata, odličen kandidat pa potrebuje tako eno kot drugo,« poudarjajo na Mojedelo.si, kjer dodajajo, da si podjetja želijo proaktivni­h kandidatov, ki so prilagodlj­ivi, odprti in pripravlje­ni na pridobivan­je novih znanj.

Na zaželeno proaktivno­st kandidatov opozarja tudi Radovan Kragelj. Delodajalc­i, pravi, dandanes iščejo izvirno razmišljan­je, hkrati pa od novih zaposlenih pričakujej­o tekoče spremljanj­e dogodkov, kar omogoča nove, inovativne in nekonvenci­onalne rešitve. V tem smislu je bolj kot združevanj­e različnih poklicev mogoče zaznati povečano iskanje primernega kadra za posamezne projekte. Ima pa takšen pristop tudi svoje omejitve. »Trenutno se pri delu srečujemo z ogromno količino informacij, zaradi česar je absolutno združevanj­e nalog več specialist­ov v enega vendarle malo verjetno,« pravi Radovan Kragelj, ki hkrati opozarja na izzive hitrih sprememb in digitalnih kompetenc: »Te postajajo samoumevne, še posebej za mlade kandidate. A vendar je precej nehvaležno govoriti o kompetenca­h, ki bodo ključne v prihodnost­i, saj znanje tako hitro, kot se pojavi, tudi zastara.«

———

Avtor je zaposlen v Delovnici.

 ??  ?? Klasične sanje otrok, da postanejo gasilci, policisti ali pravniki, so že nekaj let preteklost, zdaj se dogaja še prelivanje znanj med poklici.
Klasične sanje otrok, da postanejo gasilci, policisti ali pravniki, so že nekaj let preteklost, zdaj se dogaja še prelivanje znanj med poklici.
 ??  ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia