Demokrati za Trumpovo razrešitev
Razprava o družbenih omrežjih Elon Musk opozarja na razlike med sovražnim govorom in govorom, ki ga sovražimo
Washington – Donald Trump, le še teden dni predsednik ZDA, se je prvič po vdoru svojih privržencev v kongres odpravil iz prestolnice, z obiskom zidu na teksaški meji z Mehiko je poskušal poudariti svoj prispevek k zmanjševanju nezakonitega priseljevanja. Hkrati je svoj govor v protest potrditvi novega demokratskega predsednika Joeja Bidna označil za popolnoma primernega.
Trump je 6. januarja privržence pozval k pohodu do Capitol Hilla, kjer je podpredsednik Mike Pence njemu navkljub prešteval elektorske glasove za Bidna, in najvišji predstavniki zakonodajne oblasti so se morali več ur skrivati v bunkerjih. Demokratsko nadzorovani predstavniški dom je zato že sinoči začel razpravo o Trumpovem odpoklicu, a tega mora sprožiti podpredsednik, zato naj bi danes sami nadaljevali proces razrešitve. Trumpa obtožujejo hujskanja k vstaji, tistim, ki sprašujejo, zakaj je ta postopek potreben le teden dni pred republikančevim odhodom iz Bele hiše, pa predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi odgovarja, da gre za zelo nevarno osebo, ki ji ne bi smeli dovoliti vladanja.
Trump to vidi kot nadaljevanje največjega lova na čarovnice v zgodovini, zaradi demokratskih ukrepov proti sebi pa tudi neznansko jezo v državi. Pred slovesno prisego njegovega naslednika prihodnji teden je za Washington napovedal izredno stanje. Policija namreč poroča o treh razkritih načrtih za napad na Kapitol, zvezni preiskovalni urad pa svari pred nemiri v vseh zveznih državah na dan Bidnove prisege. Trump se je zavzel proti nasilju, ni pa prevzel odgovornosti za zadnja dogajanja.
V ZDA se množijo tudi razprave zaradi cenzure največjih družbenih omrežij proti republikanskemu predsedniku in njegovim privržencem ter onemogočanja tekmecev, ki bi bili pripravljeni objavljati glasove desnice. Tehnološke velikane zahodne obale je de facto razsojanja o svobodi govora obtožil vizionarski ustanovitelj podjetij Tesla in SpaceX Elon Musk. Strinjal se je, da je velika razlika med sovražnim govorom in govorom, ki ga
sovražimo.
Zaradi naskokov na najvišje simbole oblasti so nekoč pod giljotinami padale kronane in druge glave in ameriški predsednik Donald Trump bi lahko bil še vesel, da mu zaradi dogodkov prejšnjo sredo grozi le klofuta »kulture preklica«. Vse okoliščine vpada v kongres še niso pojasnjene, tudi odgovornost za katastrofalno nezadostno varovanje Kapitola ne, a je republikanski prvak množice vendarle sam povabil pred Belo hišo in jih v govoru pozval k pohodu do kongresa.
Trump je svojim privržencem priporočil miroljuben in patriotski dvig glasu. Čez teden dni mu bo potekel mandat, zato so demokratska prizadevanja za razrešitev ali odstavitev lahko namenjena le obračunu z njegovo morebitno prihodnjo politično dejavnostjo in vplivom. Ker ne gre za novega Napoleona, ampak za izvoljenega predsednika ZDA, obstaja nevarnost, da bodo »sile reakcije« prestopile meje. Nekdanji newyorški nepremičninski magnat in zvezda resničnostnega šova je morda res nesposoben razmisliti o tem, o čemer govori, kar mu je očital tudi novi demokratski predsednik Joe Biden, a deli njegove politike bodo ostali v konservativni politični zakladnici in jih ne bo mogoče izgnati na Sveto Heleno.
Štiriinsedemdeset milijonov Američanov, ki so z glasovanjem zanj izrazili podporo spodbudam gospodarstvu in zaposlovanju z nižanjem davkov in regulacij, opozorilom na škodljive rezultate globalizacije s kitajskim predznakom ter reformam kazenske zakonodaje, ki je prej nesorazmerno kaznovala temnopolte Američane, niso domači teroristi, ki bi jih bilo treba z vsemi sredstvi potlačiti. Demokrati imajo pravico do uveljavljanja svojih gospodarskih, političnih in socialnih poudarkov, saj jih bodo po njih sodili že čez dve leti na kongresnih volitvah ter čez štiri leta na predsedniških, a ne ene ne druge ne bodo poštene brez svobodne javne razprave.
Trump bi sebi in svoji državi naredil največjo uslugo s popolnoma nedvoumno obsodbo vsakršnega nasilja in tudi pozivanja k njemu, saj FBI opozarja pred nevarnostjo novih nemirov. O tem, kaj naj se cenzurira in česa ne, pa ne bi smeli odločati tehnološki velikani. Twitterju, Facebooku in drugim so v ZDA omogočili razcvet prav z zaščito pred tožbami, v Evropi in drugod jim dovoljujejo delovanje tudi zaradi ameriške tradicije svobode izražanja. Če bodo brez milosti zatirali pomemben del politične razprave, se ameriški topilni lonec lahko spremeni v parnega s pokvarjenim ventilom. Ali pa se bo, kar bi bilo enako hudo, še več ameriških žrtev napačnega razvoja družbe pogreznilo v obup in opioide.
Nekdanji predsednik Bill Clinton je znamenito dejal, da v Ameriki ni nič narobe, kar ne bi moglo biti popravljeno s tistim, kar je v Ameriki prav, skoraj trideset let pozneje pa je bolj v ospredju (biblijska) izjava drugega predsednika Abrahama Lincolna, da razdeljena hiša ne more stati. Izjava je bila namenjena sužnjelastništvu in »véliki emancipator« je sklenil, da temeljnega kršenja človekovih pravic – ter odcepitve ameriškega Juga – ne more tolerirati. Dileme tistega časa so bile prelomne, trumpizem pa je predvsem simptom prejšnjih političnih in gospodarskih napak, ne pa ena sama katastrofalna napaka, kot so verjeli in še verjamejo njegovi nasprotniki.
Ti ne bi smeli pozabiti niti na poletna divjanja skrajno levih protestnikov, ki so jih pred napadi na simbole ameriške države v prestolnici rešili le odločni varnostni ukrepi, so pa razdejali številne v zveznih državah. Če se na to ne bodo spomnili sami, jih bo kmalu kakšen novi Donald Trump. Amerika, ki ne bo znala ločiti med zrnjem in plevelom različnih političnih opcij, ne bi mogla pomagati ne sebi ne drugim – z gigantskimi posledicami za domačo in mednarodno varnost. Joe Biden je zaradi svojih obljub enotnosti in sprave pred veliko odgovornostjo, da stvari zastavi prav.
Ker ne gre za novega Napoleona, ampak za izvoljenega predsednika ZDA, grozi nevarnost, da bodo »sile reakcije« prestopile meje.