Spodmikanje vlade se bo nadaljevalo
Janša želi zaključiti mandat, predčasne volitve niso v interesu SDS
Ker je precejšnja verjetnost, da glasovanje o konstruktivni nezaupnici, kjer Koalicija ustavnega loka (Kul) za novega mandatarja predlaga Karla Erjavca, ne bi bila uspešna, smo preverili, kateri so glavni izzivi, ki čakajo vlado Janeza Janše v nadaljevanju mandata. Pomembno je tudi vprašanje, ali lahko formalno manjšinska vlada z zunajkoalicijsko podporo preživi do konca mandata.
Uroš Esih
Predsednik vlade Janez Janša je že prejšnji teden napovedal, da projekt konstruktivne nezaupnice Kula ne bo uspel, vlada pa da bo nadaljevala z delom. Predsednik NSi Matej Tonin pa trdi, da ima vladna koalicija po odhodu Desusa trdnih 47 poslanskih glasov. Poleg 41 glasov koalicijskih poslancev še tri glasove SNS, oba manjšinska poslanca in Roberta Polnarja.
»Gotovo se bodo poskusi spodmikanja vlade nadaljevali. Konstruktivna nezaupnica zdaj ne bo uspela zaradi mandatarja, gospoda Erjavca. Problem je v njem, ker ne uživa pravega zaupanja pri tistih, na katere računa,« meni politični analitik Frane Adam.
SMC najšibkejši člen
»Stabilnost te vlade je odvisna od stabilnosti znotraj poslanskih skupin. Zato predsednik SMC Zdravko Počivalšek tako glasno vpije, da je v stranki vse v redu,« ocenjuje politični analitik Alem Maksuti, ki meni, da je SMC najšibkejši člen Janševe koalicije. »So v zelo težkem položaju. Poslanci so prišli v politiko večinoma z ulice, z nizko legitimnostjo, saj je volilno podporo stranki prinesel takratni šef stranke Miro Cerar,« trdi Maksuti in dodaja, da se poslanci SMC verjetno ne bodo zlomili na podlagi racionalnih razlogov, na primer zaradi poročila računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme, ampak se bo na koncu zgodil nepričakovani prelom na emocionalni ravni.
Preizkus trdnosti Janševe koalicije bodo vsa glasovanja, ki bodo zahtevala absolutno večino v državnem zboru. Denimo o novem zdravstvenem ministru, katerega naloge je po odstopu Tomaža Gantarja prevzel predsednik vlade. Iz koalicijskih vrst je slišati, da se jim z imenovanjem novega zdravstvenega ministra ne mudi, saj čakajo na razplet konstruktivne nezaupnice. Navdušenja nad tem, da bi prevzeli resor, ni zaznati niti pri NSi, ki sicer kaže politično ainiteto do urejanja zdravstva.
»Morali bi poiskati nekoga, ki bi prevetril ukrepe za zajezitev epidemije, in da se epidemija spravi na 'normalno' raven. Imenovanje novega ministra za zdravje, če bo to mesto zasedel nekdo, ki ni strankarsko airmiran, bi lahko bila majhen korak v smeri k tehnični vladi,« na pomembnost imenovanja novega zdravstvenega ministra opozarja Adam.
Ta vlada je predvsem Janša
Glede na izzive, ki so pred vlado, se zastavlja tudi vprašanje, v katerem primeru bi se SDS odločila za predčasne volitve. »Obstajajo različne kalkulacije. Za SDS bi bilo to veliko tveganje. SDS lahko zmaga, a ne more dobiti toliko glasov, da bi sestavila novo vlado,« meni Adam in dodaja, da je edina razumna opcija v smeri začasne tehnične vlade s podporo glavnih strank.
Meritve javnega mnenja so pokazale precejšen upad podpore SDS v zadnjih dveh mescih, kar za SDS ni spodbudno. »Ta vlada bo še naprej delovala tako, kot deluje. Ta vlada je predvsem Janša. Tisti, ki verjamejo, da imajo ministri kakršnekoli ingerence glede odločanja, se močno motijo,« pa meni Maksuti. Možnosti za predčasne volitve ne vidi, saj v naslednjem mandatu SDS brez SMC, ki bo izpadla iz državnega zbora, po njegovem ne pomeni nič. »Janševa želja, da je na oblasti, je veliko močnejša od tega, da je konstruktivna opozicija. Janša si sploh ne želi, da bi bilo epidemije konec. V nadaljevanju bomo spremljali mandat leporečja in iskanja politične legitimnosti brez kakršnihkoli strukturnih reform,« zaključi Maksuti.