Christine Eichel ČUSTVENI TITAN
19. DEL
Če jo hoče dobiti, jo mora izterjati od okoliških vinogradnikov. Ti pa se trmasto upirajo, da bi mu vrnili predplačila, saj se lahko Johann sklicuje le na ustne dogovore. Tisto malo, kar mu nazadnje ostane, vztrajno kopni. Denar veselo zapravlja po bonskih gostilnah, ob ženskah, vinu in pesmi.
Johannov dodatni zaslužek od poučevanja petja in klavirja začne prav tako kmalu usihati. Že Franz Gerhard Wegeler, Beethovnov dolgoletni mladostni prijatelj, ki skupaj s Ferdinandom Riesom, njunim skupnim prijateljem, leta 1838 objavi enega prvih Beethovnovih življenjepisov, omenja denarne težave v hiši Beethovnovih: »Razen očetove plače se niso mogli veseliti drugih dohodkov, zato so pri vsem varčevali.« Po smrti bo Johann svojim trem sinovom zapustil visoke dolgove. Pa ne samo to. Kakšne vrste človek je njihov oče, kaže tudi prošnja volilnemu knezu in nadškofu Maximilianu Franzu, ki jo Ludwig van Beethoven napiše spomladi leta 1793. V njej prosi za ponovno izplačilo četrtletne pokojnine, ki jo je »njegova prečastita visokost volilni knez« namenila njegovemu očetu, odslovljenemu glasbeniku Johannu van Beethovnu, in jo po njegovi smrti še naprej obljubila njegovemu sinu Ludwigu: »z namenom«, pojasni Beethoven, »da z njo oblečem, nahranim in plačam pouk za svoja mlajša brata ter poplačam očetove dolgove«. Že omemba dolgov bi lahko bila dovolj sramotna, vendar se mu bližajo težave. Ko Ludwig knežji blagajni predloži ustrezno odredbo, ugotovi, da ga je oče ogoljufal in si je dal vnaprej izplačati pokojnino. Gre torej za »poneverbo«, kot piše Beethoven. Sramoten očitek, ki za sina prav gotovo ni lahek. Le kdo rad razkrije, da je bil njegov lastni oče brezvestna baraba? Volilni knez ob smrti Johanna van Beethovna posmehljivo pripomni: »Davek na pijače je ob Beethovnovi smrti utrpel izgubo.«
Čustveno napeto ozračje
Iz ohranjenih virov moramo sklepati, da so bile razmere v hiši Beethovnovih že v Ludwigovem otroštvu precej obremenjujoče. Zasvojenost z alkoholom, denarne težave, grožnja družbenega propada, to je več kazalnikov za težko družinsko ozračje. Johann van Beethoven v sinu nedvomno vidi priložnost, da odpravi vsaj svoje razvpite denarne težave. To delno pojasni njegovo strogost, s katero Ludwiga tako zgodaj in tako nasilno priganja k najvišjim dosežkom. Vendar pa se trda roka ne izplača takoj. Verjetno so očetove pedagoške in pianistične sposobnosti omejene – Wegeler in Ries izrecno poudarjata, da Johann »ni bil pianist«. Prav gotovo pa ni imel potrebnega potrpljenja, da bi glasbeni razvoj učenca spremljal vse do koncertne zrelosti.
Ludwig prvič nastopi 26. marca 1778 v »dvorani Glasbene akademije« v Kölnu. Oče ga pomladi v šestletnika, da bi zanetil nov mit o čudežnem otroku; tudi Mozart je prvič javno nastopil pri šestih letih. Vendar ni nobenega vzklikanja niti navdušenih koncertnih kritik. Tako zaželen senzacionalni uspeh umanjka. Tudi dodatni nastopi v zasebnih krogih nimajo pričakovanega mozartovskega učinka, da o slovitih gostovanjih po evropskih prestolnicah niti ne govorimo. Johann še odločneje nadaljuje po programu, z udarci in duševnim poniževanjem.
Kako naj ovrednotimo ta primer črne glasbene pedagogike? Seveda so izjemni dosežki vedno povezani z določenim samopremagovanjem, pa naj gre za ledene princese ali pianiste. Celo Friedrich Gulda je nekoč povedal, da jih je za vsako napako dobil po prstih. In Lang Langov oče je sinu rekel, da bo najboljše, če se kar ubije, ko je učiteljica klavirja povedala, da ni posebno nadarjen. Toda da bi majhnega otroka tako mučili, kot je Beethovnov oče mladega Ludwiga, je tudi v osemnajstem stoletju tako nenavadno, da o tem poroča podlistkar časopisa
Köll’schen Zeitung . V članku o mladem Ludwigu, ki ima takrat sedem let, piše o nadarjenem, a nesrečnem dečku, in zatrjuje, da je sam videl, »kako mali Ludwig van Beethoven v hiši družine Fischer stoji na pručki, igra klavir in ob tem joče«.
Kaj si o očetovih metodah misli Beethoven, lahko sklepamo iz pisma, ki ga desetletja pozneje pošlje svojemu nekdanjemu učencu in prijatelju Carlu Czernyju. Od leta 1815 Czerny poučuje Beethovnovega nadvse ljubljenega nečaka Karla, žal ne preveč uspešno. Kljub temu se Beethoven nikakor ne zavzema za strogost. »Prosim vas, da Karla, kolikor je le mogoče, obravnavate potrpežljivo,« piše Czernyju, »sicer bo naredil še manj.« Knjigo Čustveni titan (Učila International) lahko za 27,99 evra naročite na www. felix.si ali po telefonu 04/598 00 00. * V podlistku bomo objavili samo prvi del knjige.