Omejitve vodijo v višje stroške in zamude pri uvajanju 5G
Študija Posledice ob morebitni izločitvi Huaweia
Višji stroški naložb, manjša dostopnost in izgube BDP naj bi bile najopaznejše posledice omejevanja konkurence pri tehnologiji 5G, ugotavlja študija Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete UL (CPOEF).
Za pomlad je načrtovana slovenska dražba frekvenc pete generacije mobilne tehnologije (5G), po dodelitvi frekvenc bodo na dražbi uspešni operaterji kupili opremo. Trg si delijo Nokia, Ericsson in Huawei. Vlada je oktobra začela pripravljati zakon, ki bi kitajskemu tehnološkemu velikanu Huaweiu zaprl vrata pri dobavi opreme za tehnologijo 5G. Takrat je kitajski veleposlanik Wang Shunqing poudaril, da bi Slovenija z označevanjem Huaweia kot varnostnega tveganja bila pravzaprav prva država EU, ki bi uradno zavzela takšno stališče.
Kaj ugotavlja študija
Omejitve konkurence pri infrastrukturi 5G bodo verjetno vodile do občutnega povišanja cen opreme za to omrežje. Ob izključitvi Huaweia bi na slovenskem trgu ostali podjetji Ericsson in Nokia, ki bi bistveno lažje višali cene, ugotavljajo na CPOEF. »Na že tako majhnem trgu dobaviteljev opreme 5G bi izločitev enega izmed njih pomenila še večja tveganja oligopola ter s tem možnost za znatno višje tržne cene opreme za 5G. Pri ocenjevanju cenovnega učinka omejevanja konkurence s treh na dva ponudnika opreme za 5G smo uporabili ocene študije Oxford Economics iz leta 2019, predvidene za Evropo, kjer je pričakovano povišanje cen v razponu od 9 do 29 odstotkov,« pravi eden od avtorjev študije dr. Črt Kostevc.
Zamude pri uvajanju tehnologije
Stroški opreme za 5G bi se med letoma 2021 in 2026 po podatkih študije ob omejevanju povišali za 6,3 do 20,3 odstotka oziroma za 18 do 57 milijonov evrov. Dodatne naložbene obremenitve naj bi imele negativen vpliv tudi na gradnjo omrežja 5G, kar bi se najbolj kazalo v zamudah pri gradnji. Višanje cen bi tako vplivalo na pokritost z omrežjem 5G, v tem smislu pa avtorji poudarjajo, da bi zaradi zamud pri uvedbi tehnologij 5G lahko brez dostopa do tega omrežja ostalo 327.000 ljudi oziroma 15,3 odstotka prebivalstva. Takšne zamude naj bi imele vpliv tudi na produktivnost, kar bi se odražalo v gospodarstvu, še dodajajo avtorji študije.
———
Avtor je zaposlen v Delovnici.