Obeti in ovire domače knjižne produkcije
Knjižne novosti Slovenske založbe kljub velikim izgubam tudi letos pripravljajo pestre, vrhunske in aktualne izdaje
Domači založniki so lani ob pandemiji, zaradi katere so bile onemogočene predstavitve knjižnih novosti, zaprta vrata knjigarn in knjižnic, knjižni sejmi pa zdesetkani in preseljeni na splet, zaznali znaten in skrb vzbujajoč upad prodaje (nekaterim založnikom so se prihodki znižali kar za 90 odstotkov), ki ga ni mogel nadomestiti niti novembrski Slovenski knjižni sejem.
Pia Prezelj
Kako se bodo založniki soočili z letošnjim letom in kako so zasnovali knjižne programe, smo pretekli torek povprašali založbe /*cf., VigeVageKnjige, Stripburger, ZRC, Miš, Škuc, Goga, Beletrina, LUD Literatura in UMco. Tokrat se jim pridružujejo še Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Slovenska matica, Morfem, Pivec, Litera, Celjska Mohorjeva družba in Učila.
»Upad prodaje v času, ko so knjigarne zaprte, je izjemno velik. Spletna prodaja lahko nadomesti le manjši del tega izpada, čeprav se je glede na čas pred epidemijo nekajkrat povečala. Če bo upad prodaje velik, bomo v Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi – podobno kot lani – nekoliko zmanjšali število novih naslovov. Ob tem bi radi poudarili, da so slovenske knjigarne zaprte veliko dlje kot v večini evropskih držav. Prepričani smo, da lahko zagotovimo vsaj tako varne pogoje prodaje kot trgovine z nujnim blagom, in menimo, da so knjige v teh časih nujna dobrina. To je pokazalo tudi zanimanje za knjige v času epidemije, ko so bile knjigarne odprte,« je poudaril glavni urednik založbe Mladinska knjiga Bojan Švigelj. Založba bo letos izdala tudi ilustrirano antologijo Rozimnice Andreja Rozmana - Roze (v njej boste našli kopico slovenskih ilustratorjev, predvsem pa njegovega najzvestejšega sodelavca Zvonka Čoha). Del knjižnega programa
MKZ so tudi knjiga izbranih pesmi Petra Kolška, najnovejša zbirka Zimski recepti iz kolektiva Nobelove nagrajenke Louise Glück, nova prevoda Tolstojevega romana Vojna in mir ter Travniške kronike Iva Andrića, sodobni roman Vegetarijanka južnokorejske pisateljice Han Kang in mnogo drugega. Švigelj je dodal, »da bo tudi v prihodnje vse več predstavitev in drugih knjižnih dogodkov potekalo na spletu. V nekaterih primerih, ko gre na primer za tuje avtorje iz bolj oddaljenih držav, je to bolj praktično. Seveda pa splet ne more nadomestiti pristnega medsebojnega stika in komunikacije.«
Temu je pritrdil tudi glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov, ki je poudaril, da »državna pomoč, prodaja s prevzemom in e-knjigarna sicer trenutno omogočajo preživetje, a zgolj in samo to«, dolgoročno zaprtje knjigarn bi založbo prisililo v nadaljnje krčenje knjižnega programa, ki je zaradi pandemije že zdaj nekoliko okleščen. »Doslej smo se nekako še izogibali temu, da bi knjige izdajali med lockdownom, saj izkušnje kažejo, da so ti naslovi vseeno nekoliko spregledani, ampak zdaj to ne bo več mogoče. Glede na odzive bomo spreminjali tudi strategije in poskušali še kaj (novega), predvsem se nam zdi pomembno, da se vendarle odprejo knjigarne, saj niso žarišče okužb in so vitalne za živo kulturo. Od tega bosta zelo odvisni prodaja knjig in usoda založbe; če bodo knjigarne odprte, se ne bojimo izgub. Pripravili smo odličen program, ki bo našel bralce in kupce.« Vanj so uvrstili tudi zbrane baladne pravljice ter knjigo zbranih pesmi za odrasle Svetlane Makarovič, zgodovinski roman Wolf Hall Hilary Mantel, nov roman Elene Ferrante, novosti v zbirki Najst (med drugim tudi Obrobne zgodbe, »v katerih bodo Andraž Rožman, Nika Kovač in Klara Širovnik predstavili devet usod ljudi, ki jih je družba potisnila na obrobje«), pa kopico Modernih klasikov, ki letos praznujejo dvajsetletnico izhajanja. »Ob jubileju bo v zbirki letos prvič ciljno izšlo tudi klasično žanrsko delo ( Veliko spanje Raymonda Chandlerja); v nasle
Tanja Ozvatič
dnjih letih bodo namreč v zbirki dobila svoje mesto pomembnejša žanrska dela, ki po kulturnem vplivu, večpomenskosti in umetniški vrednosti prav tako sodijo v 'moderne klasike',« je dodal Harlamov.
Razmah spletnih vsebin
Raznolik in razvejen program pripravlja tudi založba Slovenska matica, ki svoje izdaje umešča »v širši slovenski duhovni prostor, ki vključuje tudi zamejstvo in zdomstvo«. V prihajajočih mesecih bomo med drugim lahko prebirali prozni prvenec Miklavža Komelja Skrij me, sneg, pesniško zbirko rezijanskega pesnika Renata Quaglie, prevod dela O ljubezni renesančnega misleca Marsilia Ficina in študijo Tineta Hribarja Sem, torej bivam. »Zlasti zahteven založniški podvig je drugi del monografije o slovenski Istri v uredništvu Mitje Guština, ki bo – tako kot prvi del – gotovo našel številne bralce,« je dodala urednica
Miljana Cunta in izpostavila tudi knjižni portret slovensko-ameriškega znanstvenika in izumitelja Aleša Strojnika ter Pisma iz Londona Lidije Matthews Zwitter, ob tem pa poudarila, da bo »v primeru nadaljevanja epidemije selitev na splet neizogibna. Prodaja na virtualnih knjižnih sejmih je bila za Slovensko matico primerljiva s prodajo na fizičnih sejmih, kar je po eni strani razveseljivo, po drugi pa lahko vzbuja skrb, če bi se, predvsem zaradi nižjih stroškov, taka praksa nadaljevala, tudi ko zanjo ne bo več realne potrebe. Še tako domišljen virtualni projekt namreč težko nadomesti živ stik z bralci.«
Tudi avtorica, urednica in založnica založbe Morfem Helena Kraljič upa, da razmah spletnih dogodkov in sejmov »ne pomeni izpada prihodka v fizičnem delu, ampak širšo promocijo in dostopnost ponudbe knjig tudi v bolj oddaljene kraje«. Založba Morfem bo letos namreč izdala več kot petdeset naslovov, tudi knjigo Literarna Ljubljana, »ki so jo soustvarile Milena Mileva Blažič, Mateja Kregar Gliha in Kasilda Bedenk. Otrokom obljublja nepozabno dogodivščino na sprehodu po Ljubljani in pogled v zgodovino, življenje ter literarna dela slovenskih pesnikov in pisateljev.« Pridružujejo se ji še knjige Cresside Cowell iz serij Kako izuriti svojega zmaja ter Nekoč so bili čarobni, pa trilogija Izbris, Zlom in Pretres avtorice Teri Terry (v prevodu Jedrt Lapuh Maležič), mladinska zgodba Arlan pod preprogo, za katero sta združila moči pisatelj Andrej Predin in ilustrator Peter Škerl, ter še mnogo drugega.
Založniški zalogaji
Založniške zalogaje si obeta tudi založba Pivec, ki bo med petinštiridesetimi načrtovanimi naslovi z ilustriranima pesniško-proznima antologijama zaznamovala tudi sedemdesetletnico pisateljice, pesnice, režiserke in prevajalke Bine Štampe Žmavc (besedila bosta izbrala in uredila Igor Saksida ter Irena Novak Popov). Kot je poudarila direktorica in odgovorna urednica Milena Pivec, se še posebej veselijo tudi » Slovenskih pripojedk, ki združujejo tradicionalne slovenske pripovedke in recepte za tradicionalne jedi (kmečki kruh, potica, bujta repa in tako dalje), namen knjige pa je popestriti bralno izkušnjo za otroke, vpeljati tehniko družinskega branja ter navdušiti otroke za pripravo jedi, predvsem jedi iz tradicije slovenske kulinarike.« Ob avtorjih, kot so Esad Babačić, Josip Osti, Branko Gradišnik, Vili Ravnjak in Cvetka Bevc, se bodo bralci veselili tudi novih kriminalnih romanov Avgusta Demšarja, nadaljevanja tetralogije Predstave in podobe o islamu in Orientu Dragana Potočnika, v okviru katere bo izšla knjiga Kultura in umetnost islamskega sveta, ter nabora prevodnega leposlovja. Ob tem je Milena Pivec poudarila, da bo založba načrtovane knjižne dogodke poskusila izpeljati v živo (tudi 21. pesniški turnir, ki bo letos potekal v duhu osemdesetletnice Erike Vouk, in tradicionalni Valentinov dvojec, na katerem bosta gostovala Cvetka Bevc in Boštjan Narat), pripravljajo se tudi na morebitno izvedbo spletnih različic.
Svoboda druženja, spoznavanja in diskurza
Jubilej bo praznovala tudi Celjska Mohorjeva družba, ki kot najstarejša slovenska založba letos praznuje že 170. leto, ob tem načrtuje kar šestdeset novih naslovov. Ravnateljica Tanja Ozvatič je poudarila, da bodo bralci med drugim lahko posegli po novem romanu lanskega kresnikovega nominiranca Branka Cestnika Šesti pečat, Leksikonu priimkov Janeza Kebra, avtobiografiji kardinala Franca Rodeta Vse je dar, Hieronimovih Pismih ter biografskem romanu Advokat s srcem: Janez Mencinger
Rudija Mlinarja. »Razmere na založniškem in knjigotrškem področju so še zahtevnejše, kot so bile pred epidemijo, kar se kaže tudi v manj izdanih naslovih, manjši prodaji ter prilagojeni odzivnosti založb in knjigarn. Kot založba se skušamo na razmere odzivati hitro, vendar hkrati še vedno stremimo h kvaliteti in osnovnemu poslanstvu – izdajati kakovostne tiskane knjige za vse generacije. Prilagodili smo nekatere delovne procese, prenovili spletno stran, povečali promocijske aktivnosti na družbenih omrežjih in tja prenesli predstavitve knjig, primanjkljaj osebnih srečanj pa skušamo nadomestiti tudi s kratkimi videonagovori av
torjev ter z rubriko Beremo skupaj na mohorjeva.org, « je dodala Tanja Ozvatič.
Kopico izvirnega leposlovja pripravljajo tudi pri založbi Litera, katere program – kot je dejal založnik in urednik Orlando Uršič – »zajema nekaj uveljavljenih pisateljskih imen, posebno pozornost pa namenjamo odkrivanju novih avtorjev in s tem novih avtorskih poetik«. Posegli bomo lahko po pesniški zbirki Mete Kušar Zmaj, mladinskem romanu Šampion Ferija Lainščka, Zbranih delih pesnika Franceta Forstneriča (»člana znamenite mariborske peterice, ki ga spričo angažiranega in tudi intimističnega pesniška izraza lahko postavimo ob bok Edvardu Kocbeku«), pesniški zbirki V premiku Kristine Kočan, pa kratkoprozni zbirki Pasja sreča Nataše Skušek, romanu Posprava Florjana Lipuša in drugih. Uršič je dodal, da bodo »še naprej delali na novih prodajnih in promocijskih kanalih na spletu, kot je udeležba na e-knjižnih sejmih, snemanje videopredstavitev, prenova spletne strani, vzpostavitev knjižnega kluba, promocija knjig in avtorjev v naši novi spletni reviji arslitera.org ter izvajanje lastnih spletnih akcij«, ob tem pa upajo, »da bo epidemije do poletja konec in da bomo lahko spet šli med ljudi; književnost je vendarle vedno bila stvar svobode druženja, spoznavanja in diskurza«.
Širok nabor leposlovja in humanistike bo ponudila tudi založba Učila, ki bo razveselila bralce s kar 300 naslovi, med drugim tudi z naborom biografij. Direktorica založništva Mojca Benedičič je povzela, da »leto 2021 prinaša prevod Obljubljene dežele Baracka Obame, Življenje na našem planetu Davida Attenborougha, John Lennon – življenje, ljubezen in smrt največjega rokovskega zvezdnika avtorice Lesley-Ann Jones, priznane glasbene biografinje in novinarke, ter V iskanju svobode Harryja in Meghan Susseške. Za bralce kriminalk pripravljamo prevode slovečih imen Harlana Cobena, Sebastiana Fitzka, Ragnarja Jonassona, že prihodnji mesec pa bo prišel med bralce eden od najbolj pričakovanih trilerjev leta, Punca A Abigail Dean, po katerem je napovedana televizijska serija ustvarjalcev Černobila. Bralce fantazijskih romanov bo razveselila nova serija avtorice Holly Black Ljudstvo zraka s prvim delom Okrutni princ, za nostalgijo pa bo poskrbel nov roman Polnočno sonce Stephenie Meyer.«
Razmere na založniškem in knjigotrškem področju so še zahtevnejše, kot so bile pred epidemijo, kar se kaže tudi v manj izdanih naslovih, manjši prodaji ter prilagojeni odzivnosti založb in knjigarn.
Pomembno je, da se vendarle odprejo knjigarne, saj niso žarišče okužb in so vitalne za živo kulturo. Od tega bosta zelo odvisni prodaja knjig in usoda založbe; če bodo knjigarne odprte, se ne bojimo izgub.
Aljoša Harlamov