Trumpova zapuščina streli v koleno in pomembni dosežki

Menjava na oblasti Mnogi republikanci se bodo spraševali, ali se lahko proti demokratom uveljavijo brez dosedanjega predsednika

Za nasprotnike odhajajočega republikanskega predsednika Donalda Trumpa je stvar jasna: gre za nevarnega voditelja, ki ogroža ZDA in svet. Njegova krhki ego in narcisoidna osebnost ne dovoljujeta priznanja poraza. Zadnje besede o newyorško-floridskem nepremičninskem magnatu in nekdanji zvezdi resničnostnega šova še niso zapisane v zgodovinske knjige, saj bo veliko odvisno od njegovega obnašanja po odhodu iz Bele hiše. Že zdaj pa velja za politika, ki je kršil vse norme primernega obnašanja in celo diplomacije, vendar je tudi uresničil številne obljube.

Oboje mu je prineslo tako privržence kot sovražnike in v skladu s tem se diametralno razlikujejo ocene o njem. Za nasprotnike je najslabši predsednik v zgodovini ZDA, zagovorniki pa se ne morejo prav odločiti, ali bi ga uvrstili pred konservativno legendo Ronalda Reagana ali takoj za njim. Donald Trump je še pred svojim odhodom iz Bele hiše postal konservativna blagovna znamka in republikanski kongresniki, ki se upirajo demokratskim prizadevanjem za njegovo dokončno odstranitev z ameriškega političnega prizorišča, se zaklinjajo, da so trumpovski republikanci in ne republikanci Georgea W. Busha in Dicka Cheneyja.

Kot tako prelomen voditelj je Trump že od prvega dneva predvolilne kampanje doživljal številna odkrita in podtalna nagajanja, ki so po njegovem prepričanju pripeljala do velikopoteznih volilnih zlorab.

Brez postavljanja in pričkanja na novinarskih konferencah po izbruhu pandemije covida-19 pa se mu morda sploh ne bi bilo treba prepirati o glasovnicah v nihajočih zveznih državah. Zgodaj jeseni se mu je zaradi hitrega okrevanja gospodarstva že spet kazala zmaga na novembrskih predsedniških volitvah, potem pa je njegova obolelost za covidom-19 volivce opomnila na neodgovorno obnašanje sredi pandemije stoletja. Pika na i je bilo povabilo privržencem na proteste proti potrditvi elektorskih glasov za demokratskega nasprotnika Joeja Bidna. Nekateri od njih so vdrli v kongres, in naj je predsednik še tako pozival k mirnim demonstracijam, je svojim nasprotnikom na stežaj odprl vrata za obračunavanje.

Predsednik in stranka delavskega razreda

Zgodovina bo morda prizanesljivejša do Trumpovih gospodarskih in zunanjepolitičnih dosežkov, ki so privabili polovico ameriškega volilnega telesa. Z nižanji davkov, odpravljanji nepotrebnih regulacij in drugimi tržnimi ukrepi je spodbudil solidno gospodarsko rast in rekordno zaposlovanje, zaradi česar se je stopnja ameriške revščine spustila na najnižjo raven po letu 1959. Še posebej je pomagal Američanom brez visokošolske izobrazbe, ki so jih pod prejšnjimi predsedniki odrivali s trga dela, ter si zato prislužil večjo podporo temnopoltih in latinskoameriških volivcev od številnih republikanskih predsednikov pred njim. Zmanjšala se je neenakost v družbi.

Trump je spreminjal tudi svet. Bil je med prvimi kritiki kitajskega izkoriščanja zahodne odprtosti, s spodbudo energijske neodvisnosti po eksplozivnem razvoju hidravličnega lomljenja kamnin (fracking) pa je izkoristil tudi nove zunanjepolitične priložnosti. Uničil je sunitske teroriste Islamske države ter odrezal zahodni denar za šiitske iranske ajatole, kljub selitvi ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem je omogočil pomirjevanje Izraela s številnimi arabskimi državami. Mimogrede je še pomembno zmanjšal ameriške izpuhe ogljikovega dioksida.

Začel ni tudi nobenih novih vojn, nasprotniki raje s prstom kažejo na izstope iz mednarodnih sporazumov, trgovinsko in drugo kaznovanje zaveznikov, na nevarnost za demokratične povezave v svetu z brezsramno politiko »najprej Amerika«. Za republikansko stranko pa odločitev o tem, ali naj nadaljujejo s svojim spornim prvakom ali brez njega, vendarle ne bo lahka. Trump je razkril njihovo metamorfozo v stranko delavskega razreda, ki se je začela že veliko pred njim, a jo je kot edini ameriški politik, ki lahko ta čas na zborovanjih brez težav zbere na desettisoče ljudi, spremenil v volilno prednost.

Z besedami ali dejanji pa je užalil tudi veliko republikanskih prvakov, ki bodo v prihodnjih dneh in tednih zagotovo razmišljali, ali lahko z odpovedjo Trumpu vrnejo svoji stranki prav tako užaljene predmestne volivce. Veliko bo odvisno tudi od akcij demokratskih zmagovalcev, saj nekateri od njih ne načrtujejo le uničenja Trumpa, ampak tudi republikanske stranke kot resne tekmice za prevlado. Če bodo načrtovali še izbris vsega, kar je ameriškim konservativcem ljubo in drago, bodo ti hoteli na barikade z vsemi politiki, ki lahko to preprečijo.

• Trump velja za politika, ki je kršil norme obnašanja in diplomacije.

• Doživljal je odkrita in podtalna nagajanja, a si je škodil tudi sam.

• Še posebej je pomagal Američanom brez visokošolske izobrazbe.

Zgodovina bo morda prizanesljivejša do Trumpovih gospodarskih in zunanjepolitičnih dosežkov, ki so privabili polovico ameriškega volilnega telesa.