Slovenski odnos do medijev na ameriški zatožni klopi
Poročilo Blinken ve, da mnogi Američanom odrekajo pravico do kritiziranja zaradi kršitev človekovih pravic, a so jim te pri srcu
Številne države ZDA odrekajo pravico do kritiziranja zaradi kršitev človekovih pravic, je priznal državni sekretar Antony Blinken, kot tudi, da jih čaka še veliko dela v boju proti sistemskemu rasizmu. Poslanstvo človekovih pravic, svobode in dostojanstva je po besedah prvega diplomata demokratske administracije blizu ameriškega srca in med državami, v katerih Washington vidi poslabšanje, je tudi Slovenija. dopisnica iz Washingtona
Slovenija v ameriškem poročilu o človekovih pravicah ni na ravni Kitajske, ki ji že v uvodu očitajo genocid muslimanskih Ujgurov, ali Sirije, kjer se prebivalci že desetletje borijo proti grozodejstvom voditelja Bašarja al Asada, niti ni omenjena z Jemnom, kjer vojna milijonom ljudi odreka temeljne človekoljubne potrebe, ali Rusijo, kjer vlada med nebrzdano korupcijo cilja politične oporečnike in miroljubne demonstrante. V uvodu poročila obsojajo tudi kršitve človekovih pravic, dostojanstva in svobodnih volitev v Hongkongu, Belorusiji, Nigeriji in Venezueli, »skorumpiran režim« v Nikaragvi, omejitve temeljnih pravic na Kubi, državno sponzorirano nasilje proti civilni družbi in opoziciji v Zimbabveju ter zapiranje političnih nasprotnikov v Turkmenistanu. Sloveniji so za leto 2020 očitali pomembna vprašanja, povezana s človekovimi pravicami, ki vključujejo grožnje novinarjem od nevladnih akterjev ter kriminalizacijo klevetanja in obrekovanja.
Opozorilna znamenja
Na ameriškem zunanjem ministrstvu so poudarili, da je vlada preiskovala in kaznovala krivce ter na splošno spoštovala ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja vključno s pravico tiska. Takšno svobodo so spodbujali tudi neodvisno novinarstvo, učinkovito sodstvo in delujoč demokratični politični sistem. Večji del poročila je vendarle posvečen naraščajoči sovražni retoriki in grožnjam na internetu, spodbujenim s sovražnostjo vladnih uradnikov do novinarjev. Mednarodni inštitut za tisk (Ipi) je poudaril vrsto tviterskih napadov na novinarje, ki so privedli do napadov spletnih trolov ter prispevali k čedalje bolj sovražnemu ozračju za raziskovalno novinarstvo.
V State Departmentu so navedli Ipijevo oceno, da je le malo evropskih držav doživelo tako hiter upad medijske svobode po nastopu nove vlade, in to v državi, ki je pred tem veljala za zatočišče neodvisnega novinarstva. Opozorilna znamenja zaradi upadanja medijske svobode v srednji Evropi so zato še resnejša. Posebej so omenili retvitanje žaljive trditve s strani kriznega štaba za zajezitev covida-19 o novinarju Blažu Zgagi, češ da ima »covid Marx-Lenin virus«. Po tem so se na spletu zvrstili napadi nanj in grožnje s smrtjo.
Omenili so še napad neznanca na ekipo RTV Slovenija na ljubljanskih ulicah 31. marca ter grožnje in sumljiv bel prah v pismu, naslovljenem na novinarko Eugenijo Carl, pa napad neznanca na fotoreporterja Boruta Živulovića med protivladnimi protesti 5. novembra in napad raperja Zlatana Čordića - Zlatka na snemalca televizijske družbe Nova 24TV. Poročali so, da je vlada v odgovoru Svetu Evrope obsodila napade na novinarje, omenili so tudi policijsko preiskavo udeležencev protivladnih protestov 11. maja, med katerimi so nekateri izpostavili slogan »Smrt janšizmu«. Predsednik vlade je zatrdil, da je to grožnja s smrtjo, ki se lahko sprevrže v izično nasilje, a je tožilstvo presodilo, da je bila beseda smrt uporabljena metaforično kot zahteva po končanju Janševe politike.
State Department je omenil zaskrbljenost v poročilu evropske komisije za vladavino prava v Sloveniji zaradi morebitnih politično motiviranih akcij proti javni RTV in tiskovni agenciji, tudi pri zahtevah po spremembah inanciranja. V Washingtonu so zaznali ugotovitve medijskih opazovalcev o rahljanju standardov novinarske integritete zaradi gospodarskih pritiskov, nestandardne zaposlitve novinarjev s svobodnim ali študentskim statusom ter samocenzure zaradi želje po ohranitvi stalne zaposlitve.
V delih poročila, ki niso povezani z novinarstvom, so omenjene pritožbe zaradi policijskega nasilja nad protestniki, pa tudi, da to policija zanika, primer Ivana Galeta, diskriminacija zapornic na Igu ter nerešeni premoženjski zahtevki iz časa holokavsta. Spet so omenili Rome, zahteve nemško govoreče skupnosti, vračanje prosilcev za azil na Hrvaško ter napad na gejevskega aktivista v Mariboru.
• Resne obtožbe na račun Kitajske, Rusije, Sirije in nekaterih drugih držav.
• Slovenija se zapleta v kontroverze zaradi odnosa do svobode tiska.
• Tudi o Romih, nemški skupnosti, vračanju premoženja in Ivanu Galetu.