Kurzev bazar brez solidarnosti
Cepivo v EU Avstrija, Češka in Slovenija ne bodo sodelovale v korekcijskem mehanizmu za države članice v stiski
Ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz začel kritizirati sistem delitve cepiv, se je obregnil ob, kot se je izrazil, bruseljski bazar. Namigoval je na »trg« z odmerki cepiv, ki so bili na razpolago, ker so se jim nekatere države članice po neki svoji logiki odpovedale. dopisnik iz Bruslja
Tudi Slovenija je bila med državami članicami, ki konec leta niso sodelovale pri delitvi prvih opcijskih sto milijonov odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva. Zato bo do konca drugega četrtletja dobila le 80,3 odstotka količin cepiva tega proizvajalca, ki bi ji pripadale na število prebivalcev. To je za več kot 200.000 odmerkov manj kot sicer. Kancler Sebastian Kurz je ob podpori kolegov iz Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije in Slovaške zahteval korekcijski mehanizem, s katerim bi v prihodnjih mesecih blažili razlike v precepljenosti med državami članicami. Na voljo je bilo 10 milijonov dodatnih odmerkov, ki bodo namesto proti koncu leta, kot je bilo najprej predvideno, na razpolago že v drugem četrtletju. Številne države članice se niso hotele odreči svojemu deležu, do katerega so upravičene po deležu prebivalstva (pro rata). Na koncu so prejšnji teden na vrhu EU sklenili, da bodo pri delitvi upoštevali duh solidarnosti. Voditelji držav članic so svojim stalnim predstavnikom naročili, naj poiščejo rešitev tega vprašanja.
Pravi bazar je nastal šele, ko so stvari dobili v roke visoki diplomati. Tako je najprej nastal predlog portugalskega predsedstva, po katerem bi le tri od 10 milijonov odmerkov razdelili državam v stiski. To bi bile Bolgarija, Estonija, Češka, Hrvaška, Latvija in Slovaška. Avstrije in Slovenije ne bi bilo med njimi, ker imata zagotovljeno boljšo preskrbljenost s cepivi. A vseh 27 bi sodelovalo pri delitvi preostalih sedem milijonov po deležu prebivalstva.
Odločanje je včeraj potekalo do večernih ur. Po predlogu portugalskega predsedstva, ki je krožil zadnje dni in bil najprej objavljen pri Bloombergu, bi države, kot sta Bolgarija in Hrvaška, res lahko pričakovale velike količine dodatnih odmerkov iz trimilijonskega deleža (1,15 milijona in 684.000). Češka je želela več in na koncu dobila manj. Po drugi strani bi Avstrija in Slovenija dobili manj, kot če bi se 10 milijonov delilo po sistemu pro rata, saj bi sodelovali le pri delitvi sedmih milijonov preostanka.
Biontech-Pfizerjevega cepiva precej manj
Na koncu se je avstrijsko-češko-slovenska trojica odločila, da v solidarnostnem mehanizmu (ki ga je prej sama zahtevala) sploh ne bo sodelovala. Tako bo Sloveniji zagotovljeno, da bo dobila svoj celoten delež pro rata od 10 milijonov (približno 47.000 namesto 33.000 iz prejšnjega predloga). Nemška tiskovna agencija DPA je že citirala vire v EU, ki da so izrazili obžalovanje, ker je trojica država zavrnila solidarnostno gesto in ni bila pripravljena pomagati državam, ki se spopadajo z največjim pomanjkanjem cepiva.
Decembrska odločitev Slovenije, da ne bo sodelovala pri opcijskem naročilu 100 milijonov odmerkov pri Biontech-Pfizerju, bo pod črto pomenila, da bo Slovenija do konca junija imela na razpolago več kot 200.000 manj odmerkov tega cepiva. Stopnja precepljenosti naj bi v Sloveniji po projekcijah konec junija znašala 52,3 odstotka. Glavni vzrok za težave v Sloveniji in več drugih državah članicah so še manjše dobave cepiva AstraZenece.