Država naj se celostno loti digitalizacije
Pametna mesta Skupni imenovalec rešitev je bolj kakovostno življenje, varnost občanov in učinkovitejša mestna uprava
Ključni pogoj za uvedbo pametnih mest je digitalizacija, megatrend, ki že dve desetletji spodbuja načrtovanje sprememb, ki bodo naredile mesta bolj pametna, učinkovita in za prebivalce prijazna. V preteklosti je zasebni sektor prevzel vodilno vlogo pri opredelitvi problemov, ki jih rešuje digitalna transformacija, in pri oblikovanju rešitev in s tem ustvaril nove gospodarske priložnosti. Nedavni razpis za pametna mesta in skupnosti pa je aktiviral še druge deležnike, predvsem občine. »V procesu digitalne transformacije mest je Slovenija dobro na poti, ima pa še dovolj prostora za izboljšave,« meni dr. Nevenka Cukjati, vodja Centra za pametna mesta na Institutu Jožef Stefan (IJS). Center deluje v okviru strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP PMiS), ki ga koordinira IJS in povezuje 120 podjetij, združenj, zavodov in razvojno-raziskovalnih ustanov iz vse Slovenije, ponudnikov inovativnih digitalnih rešitev.
Cukjatijeva poudarja pomen sodelovanja in povezovanja posameznih deležnikov: »Posredovanje in izmenjava informacij članov partnerstva SRIP PMiS kot ponudnikov produktov in storitev, vezanih na razpis, na eni strani, na drugi strani pa zaznava, opredelitev in definiranje potreb občin, mest in skupnosti – to so področja, kjer lahko kot partnerstvo SRIP PMiS učinkovito sodelujemo pri realizaciji razpisa.«
Povezljivost
Iz spoznanja, da je digitalizacija temelj rešitev za pametna mesta oziroma skupnosti, izhaja tudi vodilni evropski ponudnik v digitalizaciji industrije in družbe, kranjski Iskratel. Njegove rešitve zagotavljajo povezljivost med različnimi sistemi oziroma integracijo množice vhodnih podatkov iz različnih informacijskih sistemov in so usmerjene v avtomatizacijo procesov, učinkovitejše upravljanje ter tako zagotavljanje večjo kakovost in varnost življenja občanov, in to ob nižjih stroških storitev.
V ta namen so v podjetju razvili integracijsko platformo SHAPE, na kateri se zbirajo podatki iz lokalnega okolja. Deluje na podlagi tehnologije industrijskega interneta stvari (IIoT), zbira pa podatke iz različnih virov – od sistemov, senzorjev, meritev, tudi obstoječih zbirk podatkov do javno dostopnih podatkov. Nato jih pretvori v berljive, uporabne podatke. Shrani jih v tako imenovanem podatkovnem jezeru, ki je podlaga za informacijsko podprte odločitve občanov in mestnih uprav za optimalno izrabo prostora in virov. Platforma ob uporabi umetne inteligence omogoča tudi napovedovanje dogodkov in preprečevanje morebitnih nesreč.
Po meri naročnika
Pri oblikovanju svoje ponudbe tako Iskratel izhaja iz problematike posamezne skupnosti in njenih potreb, njegove rešitve so ukrojene po meri naročnika, vključujejo in povezujejo obstoječe sisteme drugih proizvajalcev in naročnikovih zahtev. Tako so na primer na podlagi potreb uvodoma omenjenega javnega razpisa razvili koncept aplikativne rešitve pametnega asistenta, katerega glavni namen je obveščanje občanov o vseh pomembnih informacijah glede na posameznikovo lokacijo.
Kot pojasnjuje Tadej Dragaš, v Iskratelu direktor poslovnega področja Digitalne rešitve, gre za vsestransko sredstvo obveščanja in obojestranskega komuniciranja med občani in upravitelji občine oziroma koncesionarji. Aplikacija zbira podatke o izbranih dogodkih iz najrazličnejših virov na enem mestu v realnem času in udeležence informira oziroma opozarja na morebitne nevarnosti. Občane s tekstovnimi sporočili obvešča o aktualnih dogodkih v občini, na primer o izpadih vodovodnega omrežja, prometnih nesrečah in priporočenih obvozih in podobno. Deluje v obe smeri, tudi občani lahko obveščajo upravitelje, denimo o nedelujoči javni razsvetljavi, prenapolnjenih zabojnikih za smeti ali preprosto predlagajo izboljšave. Tako pametni asistent lahko občanu pomaga najti najbližje prosto parkirno mesto, mu svetuje, kam na izlet, da se izogne gneči in slabemu vremenu, ga opozori na možnost poplav ...
Dodana vrednost pametnega asistenta je po Dragaševih besedah dvig digitalne pismenosti Slovencev, saj jim tako občina daje v roke orodje, ki je preprosto za uporabo, učinkovito in evidentno povečuje varnost in kakovost življenja.
Sicer pa Iskratelove rešitve za pametna mesta povečujejo učinkovitost na petih področjih: v transportu (upravljanje javnega prometa, semaforjev, križišč, parkirišč z obveščanjem o prostih parkirnih mestih ...), v energetiki (proizvodnja in raba energetskih virov), na področju okolja (kakovost vode in zraka, upravljanje odpadkov, na primer odvoz le takrat, ko so zabojniki polni, podatke o tem posredujejo občani), na področju varnosti (spremljanje in napovedovanje kritičnih dogodkov, kot so poplave in požari, ter pravočasno odzivanje nanje) in v družbi (obremenjenost zdravstvenega sistema, dostop do storitev in dejavnosti z enotno kratico za meščane, obveščanje o dogajanju v mestu prek zaslonov, aplikacij in spletnih strani ...).
V procesu digitalne transformacije mest je Slovenija dobro na poti, ima pa še dovolj prostora za izboljšave.
Pametni asistent je orodje, ki je preprosto za uporabo, učinkovito in povečuje varnost in kakovost življenja v mestu.
Cilj je večja učinkovitost
Večja varnost in kakovost življenja prebivalcev ter večja učinkovitost mestnih služb so tudi skupni imenovalec Iskratelovih že implementiranih rešitev v velikih mestih v tujini. V Rusiji so tako v Omsku integrirali veliko sistemov na enotno točko upravljanja in s tem optimizirali delo mestne uprave. Njihov sistem v Kaliningradu opozarja pred poplavami in požari ter omogoča pravočasno evakuacijo prebivalstva in reševanje imetja. Za ruske železnice so v Rostovu postavili pametno postajo; vse sisteme na postaji so povezali na enotno platformo, s tem centralizirali nadzor in upravljanje za večjo pretočnost železniškega prometa in obveščanje potnikov v realnem času.
Tak je bil tudi cilj njihovega sistema v Beogradu, ki omogoča centralno spremljanje in upravljanje različnih semaforskih, video ter drugih sistemov na več kot 200 najbolj obremenjenih križiščih. V Severni Makedoniji v Tetovu uporabljajo Iskratelovo rešitev za učinkovitejši sistem javne razsvetljave, »smart lighting«, v Skopju rešitev za umirjanje prometa s »pametnimi« cestnimi grbinami, ki se aktivirajo le, če vozilo prekorači dovoljeno hitrost.
V Sloveniji v praksi že delujeta rešitvi za večjo varnost na cestah in železnicah. Rešitev eKlic (e-Call) je del sistema za klice v sili 112. Ob prometni nesreči vozila sproži samodejni klic v operativni center, sporoči lokacijo vozila ter s tem občutno skrajša odzivni čas reševalnih služb. Tehnologija interneta stvari (IoT) omogoča predčasno zaznavanje okvar in napak tudi na tirnih vozilih v železniškem prometu in tako preprečuje nesreče in požare na požarno nevarnih območjih.
In kaj se je ponudnik naučil iz velikih projektov v tujini, kaj od tega lahko prenese na domači trg? Tadej Dragaš: »V Ruski federaciji projekte pametnih mest usmerjajo strateško, na ravni države, kar se je pokazalo kot odlična praksa. Digitalna transformacija mest je podprta s celostno nacionalno strategijo, ki jo uresničuje ministrstvo za izredne razmere. Ta celostni pristop države k digitalizaciji družbe bi veljalo prenesti tudi v Slovenijo, pod pristojnostjo ministrstva za javno upravo in z vključitvijo deležnikov iz digitalne koalicije s partnerji iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.«
V dogovoru z več konzorciji
Javni razpis za digitalno transformacijo pametnih mest in skupnosti po Dragaševem mnenju pušča konzorcijem občin veliko manevrskega prostora glede vsebin in pristopa k procesu digitalne transformacije. To je po eni strani prednost, saj imajo občine možnost iskanja rešitev, ki so skladne z njihovimi digitalnimi strategijami in največ prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in bivanja, po drugi strani pa tak pristop naročnikom prinaša veliko negotovosti.
»V množici ponudnikov in rešitev morajo znati kritično oceniti in izbrati tiste primere uporabe, ki so najoptimalnejši za njihovo občino ter potrebe občanov,« komentira Dragaš. »Hkrati razpis zahteva oblikovanje konzorcijev občin, kar je glede na majhnost Slovenije logično, a po drugi strani lahko bolj zapleteno za izvedbo projektov. Navsezadnje pa je to odlična priložnost za začetek dolgoročnega sodelovanja med občinami s podobnimi digitalnimi ambicijami.«
Po njegovem mnenju je to eden zahtevnejših razpisov, zato se nekatere občine morda ne bodo prijavile. Vsekakor pa razpis podpirajo in želijo v procesu dejavno sodelovati, saj je »odlično izhodišče, odskočna deska za prihodnje projekte digitalne transformacije slovenske družbe«. Oblikovali so posebno projektno skupino, ki skupaj z večjimi regionalnimi kot tudi manjšimi konzorciji občin snuje koncepte rešitev.