MMXX: LETO NEVARNE BLIŽINE
A na začetku druge polovice marca nismo bili malenkostni. Majhne nesreče pri delu se dogajajo. V žaru borbe proti virusu pride do napak. Vlada je vzdrževala visoko stopnjo zaupanja.
Potem se je zalomilo. Zaupanje je tkanina, spletena iz neznansko velikega števila niti. Če je pretrgana ena nit, to ne pomeni veliko. Če se nitke začnejo parati, zaupanje izpuhti.
Nitk, ki so se pretrgale, je bilo v resnici veliko. Že napačno poimenovanje enega najpomembnejših ukrepov – vzdrževanje razdalje do drugih ljudi – ni vzbujalo zaupanja. Svetovne, evropske in slovenske javnozdravstvene oblasti so ljudi pozivale, naj vzdržujejo socialno distanco. Pri ukrepu, ki
je ljudi pozival, naj od drugih ljudi stojijo dva metra ali meter in pol daleč, ni šlo za socialno distanco. Šlo je za fizično razdaljo. Četudi so ljudje drug od drugega fizično oddaljeni – dva metra, dva kilometra ali dva tisoč kilometrov –, so lahko na socialni ravni z drugimi še vedno povezani. Povezani prek komunikacijskih pripomočkov, povezani z nevidnimi nitmi solidarnosti, povezani s skupnimi vrednotami, cilji. Poziv k vzpostavljanju socialne distance je bil planetarni kiks. Sam po sebi ne bi bil usoden. Zaradi napačnega poimenovanja ukrepa pa se je tkanina zaupanja nekoliko razparala.
Infektologinja Bojana Beović je vzbujala zaupanje. Pripada trem poklicnim skupinam, ki so na lestvici zaupanja uvrščene visoko. Je zdravnica. Ukvarja se z znanostjo. In je univerzitetna profesorica. Vendar ukrepov, ki so bili v predalih in čakali, da bodo aktivirani, ni napovedovala zdravnica in znanstvenica. Ukrep prepovedi prehoda občinskih mej je napovedal notranji minister Aleš Hojs, nekoč neuspešni kandidat za predsednika Nove Slovenije. Ko je s kandidaturo pogorel, je prestopil v SDS.
Ko je znanost za nazaj utemeljevala najbolj drastične posege v svobodo gibanja, se je zdelo, da ne verjame v ukrep zamejevanja bivanja na občino stalnega bivališča. Epidemiologi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so v upravičenost ukrepa tako ali tako javno podvomili. Ko je ustavno sodišče od vlade zahtevalo, naj najmanj vsakih sedem dni objavi strokovne razloge, ki zahtevajo, da so občinske meje zaprte, ni vlada objavila niti enega strokovnega poročila.
Izlet na bregove Kolpe, med katerim naj bi policijsko-vojaški vrh predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku na terenu pokazal, kako pomembno je, da vojska na meji dobi policijska pooblastila, je nosil drugačno sporočilo. Govoril je, da enakost pred zakonom ni najbolj resna kategorija. Če so policisti že v prvi polovici aprila opozarjali ljudi, naj se na javnih površinah ne družijo, prvi mož slovenske policije Anton Travner politične vrhuške ni opozoril, da se med obiskom Bele krajine in bregov Kolpe norčuje iz vladnega odloka o prepovedi zbiranja. Minister Hojs je ob uvedbi prepovedi druženja ukazoval državljankam in državljanom, sam pa lastnega pravila ni ponotranjil.
Izlet s soncem obsijane Bele krajine je bil ena od natrganih nitk v tkanini zaupanja. A skorajda hkrati se je pripetilo še nekaj. SDS, največja vladna stranka, je po državi desetega aprila razobesila množico velikih plakatov. »Bodi odgovoren do sebe in drugih. Uporabljaj zaščitno masko,« je zapovedoval plakat, pod katerega se je podpisala SDS.
»Ustavimo koronavirus.« »Ostani doma in pomagaj zajeziti širjenje koronavirusa.« »Zdravje ni naprodaj, ostani doma.« »Hvala, ker ste.«
Če je bila zajezitev epidemije do začetka aprila nacionalni projekt, je z oglaševalsko akcijo najmočnejše vladne stranke postala strankarski projekt. Valiconova raziskava, objavljena sredi junija, je ugotavljala, da so stranke vladajoče koalicije institucionalni blok, ki uživa strahovito nizko stopnjo zaupanja. Le še državni zbor kot institucija uživa manj zaupanja. Zdravstvo kot institucija, denimo, je tik pod vrhom lestvice zaupanja. SDS se je za plakatno akcijo odločila, ker je v dneh politične negotovosti, ko ni bilo jasno, ali gre država na predčasne volitve ali ne, zakupila plakatna mesta. Volitev ni bilo. Mesec dni zatem, ko je SDS postavila vladno ekipo, je nacionalno soočanje z virusom uporabila za strankarsko propagandno kampanjo.