Fakultete lahko pospešijo prenovo gospodarstva
Povezovanje Akademski svet je ključen za dvig dodane vrednosti in nujno posodobitev slovenskega gospodarstva
Breme tehnološkega razvoja in vzgoje kakovostnih kadrov bo v prihodnje padlo na javne raziskovalne organizacije, razlagajo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Veliko odgovornost pri tem pa nosijo tudi zasebna podjetja, za katera je ključnega pomena ravno sodelovanje s fakultetami in raziskovalnimi inštituti. Zadnji lahko pospešijo posodobitev slovenskega gospodarstva, s čimer bi vendarle dvignili tudi dodano vrednost, je osrednje sporočilo poslovnega foruma Fakultete za elektrotehniko UL.
Z namenom krepitve sodelovanja slovenskih podjetij in Fakultete za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani je včeraj potekal poslovni forum, na katerem so govorci predstavili primere uspešnih skupnih projektov, obetavne kadrovske strategije, souporabo raziskovalne opreme in druge oblike povezovanja gospodarstva z akademskim svetom.
Letošnja spletna različica foruma je potekala na daljavo, a vendar z namenom zbližanja, so povedali gostitelji, ki so v uvodu spomnili, da se je domače gospodarstvo z izjemnimi izzivi spopadalo že pred epidemijo. Med temi sta pomanjkanje primernega kadra in nizka dodana vrednost podjetij.
Obetavna področja delovanja
Dekan FE dr. Gregor Dolinar je dejal, da se omenjenih izzivov na fakulteti zavedajo in si zato želijo dodatnega sodelovanja z okoljem.
Dolinar je svojo željo po sodelovanju z gospodarstvom podprl z izjavo, da kar polovico sredstev fakultete predstavlja kompetitiven denar. »Tega fakulteta dobi na različnih razpisih in projektih, obenem pa smo optimistični tudi glede prihodnjih projektov. Prioritete Evropske unije za prihodnja obdobja se namreč prekrivajo s področji, na katerih deluje fakulteta,« je bil jasen Dolinar, ki je hkrati poudaril, da na trg dela vsako leto vstopi približno dvesto njihovih diplomantov.
Vloge fakultete se zaveda tudi rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič: »Poleg izobraževanja in znanstvenega raziskovanja je pomemben steber delovanja univerze prenos tehnologij in inovacij v okolje in industrijo,« je povedal Papič in dodal, da 12 odstotkov proračuna univerze že zdaj zagotovijo uspešni profesorji in raziskovalci, odločevalce pa pozval k večji državni podpori raziskav.
• Po spletu je potekal podjetniški forum Fakultete za elektrotehniko UL.
• Fakulteta polovico sredstev pridobi z razpisi in projekti.
• Gospodarstveniki kličejo po dodatnem povezovanju.
Industrijska preobrazba
Pomena prenosa znanja iz akademskega sveta v gospodarstvo se zaveda ministrstvo za infrastrukturo. Državni sekretar na ministrstvu Aleš Mihelič je tako dejal, da je znanje pomemben razvojni dejavnik, ki prispeva k družbeni blaginji, pri tem pa je po njegovem mnenju ključnega pomena interdisciplinarno povezovanje.
Z navedenim so se strinjali tudi gospodarstveniki, ki so si edini, da slovenska industrija potrebuje preobrazbo. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je v duhu tega spomnil na podpis razvojnega zavezništva, ki ga je zbornica lani podpisala skupaj z Rektorsko konferenco in Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije. Gospodarstveniki vidijo težavo predvsem v nizki dodani vrednosti podjetij – ta namreč že leta ostaja pod evropskim povprečjem.
Na prednosti in izzive slovenskega podjetništva je spomnil še vodja Slovenskega kluba podjetnikov Jure Knez: »V Sloveniji znamo izdelati letala, merilne instrumente, nanosatelite in podobno. Tega niso razvili tuji inženirji, ampak domači diplomanti. Gospodarstvo dokazuje, da se v nišnih panogah lahko kosamo z največjimi,« je dejal Knez in opozoril, da se na tedenski ravni srečujejo z izzivi pomanjkanja primernega kadra. »Potrebujemo še tesnejše sodelovanje s fakultetami, znova lahko obudimo mlade raziskovalce v gospodarstvu in spodbudimo več praktičnega dela med študijem,« je prepričan Knez.