Vsak peti zdravnik na robu izgorelosti
Covid-19 V ZDA ima kar 42 odstotkov zdravnikov in zdravnic znake izčrpanosti, pri nas vsak peti navaja slabo telesno ali psihično stanje
Zaradi utrujenosti medicinskih sester je morala novogoriška bolnišnica za dva tedna odpovedati vse nenujne posege; le tako lahko zagotavlja oskrbo nujnih bolnikov. V Sloveniji raziskave o kronični utrujenosti medicinskega osebja še ni, v tujini pa ugotavljajo, da je epidemija covida-19 prelila kapljo čez rob že tako izgorelega bolniškega osebja.
Izgorelost se začne z močno utrujenostjo, brezvoljnostjo, cinizmom, izgubo veselja do stvari, ki smo jih prej imeli radi, in lahko vodi do odsotnosti zaradi bolniškega dopusta, depresije in telesne bolezni. V vseh državah, kjer raziskujejo kronično utrujenost medicinskega osebja, opažajo med epidemijo porast izgorelosti; ponekod ima vsaki drugi v zdravstvu znake izgorelosti. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bilo najbolj obremenjeno medicinsko osebje srednje generacije, je bilo v največji študiji v ZDA, ki je lani jeseni vključevala več kot 12.000 ameriških zdravnikov, ugotovljeno, da so v času epidemije najbolj izpostavljeni mladi zdravniki in predvsem zdravnice v prvih linijah oskrbe bolnikov. Kot glavne vzroke za izgorelost so Američani navedli preveč ur, preživetih v službi, preveč birokracije in premalo spoštovanja do njih. Izgorelost slabo vpliva na delo z bolniki ali celo onemogoča skrb zanje.
V Sloveniji pravih podatkov o izgorelosti v zdravstvu in povezanih boleznih (še) ni. V lanski anketi zdravniške zbornice je pet odstotkov vprašanih navedlo slabo telesno počutje, 18 odstotkov pa je svoje psihično stanje ocenilo za slabo ali zelo slabo.
Epidemija je še zaostrila razmere, v katerih delajo zdravstveni delavci. Zaradi utrujenosti medicinskih sester je novogoriška bolnišnica za dva tedna odpovedala vse nenujne posege. Tudi iz drugih bolnišnic poročajo o veliki utrujenosti osebja, na dolgotrajne bolniške dopuste pa drugod zaradi izgorelosti za zdaj odhajajo le posamezniki. Domači podatki o izgorelosti še niso zbrani, raziskave iz sveta pa ugotavljajo množično izgorelost v zdravstvu. »Zbolelo je devet od 45 zaposlenih v intenzivni zdravstveni negi,« je povedala Dunja Savnik, strokovna direktorica bolnišnice v Šempetru pri Novi Gorici. Zaradi tega je morala na intenzivni oddelek preložiti usposobljene medicinske sestre z drugih oddelkov. Kadrovske rezerve nimajo, zato so morali delo na drugih oddelkih omejiti na nujna zdravljenja, je povedala strokovna direktorica, ki upa, da se bo 15. aprila delo lahko normalno začelo. »Zaradi dolge čezmerne obremenjenosti je osebje izčrpano. Pri takem stanju je nemogoče načrtovati. Pričakujem daljše bolniške odsotnosti,« je dejala. Bolnišnica, ki se že več let spopada s premalo zaposlenimi, je morala posamezne medicinske sestre prepogosto razporejati v nočno delo, kar je še posebno izčrpavajoče.
Tudi ponekod drugod zaradi pomanjkanja kadra zdravijo le nujne bolnike. »Ne vem, kako dolgo bomo še zdržali,« je dejala dr. Maja Drobnič Radobuljac, vodja intenzivnega oddelka za otroke in mladostnike na Psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer bi morali biti po mednarodnih standardih za deset postelj z najhuje psihično bolnimi otroki zaposleni štirje psihiatri, imajo pa 1,5 zdravnika specialista. Enako je še marsikje. Na vseh oddelkih, ki smo jih poklicali, so vsaj po en zdravnik oziroma zdravnica ali medicinska sestra na dolgotrajnem bolniškem dopustu zaradi izgorelosti.
Utrujene in dekoncentrirane
»Med medicinskimi sestrami so najbolj utrujene tiste, ki so bile premeščene z drugih oddelkov na oddelke za covid-19, v rdeče cone. Ko so se po treh mesecih vrnile na matično delovno mesto, so spremenjene: utrujene so, ne morejo se več skoncentrirati, prosijo za lažja dela in krajši delovni čas, bolnišnice poskušajo zapustiti,« je povedala Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene nege.
»Zdravstveni delavci na prvih linijah so zelo obremenjeni. Če so pod enormnim stresom dlje časa, je možnost, da bodo zboleli, za tretjino višja kot v drugih poklicih. Najbolj ogrožene so mlade zdravnice z majhnimi otroki, ki nimajo sistemske podpore. V zdravniškem svetu pri nas prevladuje kultura, da ne smeš tarnati, ne smeš pokazati, da ti je težko. Dolgotrajen stres povzroči izčrpanost, začeli se bodo dolgotrajni bolniški dopusti, z zamikom pa se bodo pojavile tudi telesne bolezni pri zdravstvenem osebju. Zaposleni, ki vidijo veliko ljudi umreti, so lahko tudi žrtev posttravmatskega sindroma,« je povedala psihiatrinja dr. Vesna Švab.
V zdravstvu ni videti rešitve
Po besedah psihiatra dr. Petra Preglja, predsednika Združenja psihiatrov Slovenije, je v času epidemije zaradi psihičnih obremenitev med zaposlenimi v zdravstvu več anksioznosti in depresije. »V zdravstvene poklice pripelje ljudi želja po empatiji in pomoči. Ker na prvo mesto postavljajo druge, ne sebe, so še posebno občutljivi, ranljivi in dovzetnejši za izgorelost. V času epidemije ni pravih dopustov, maske in zaščitna oprema ustvarjajo težje razmere za delo. Tisti, ki so najbolj predani poklicu, najprej izgorijo. Najbolj so izpostavljene mlade zdravnice in medicinske sestre, ki imajo družine,« je navedel Pregelj. »Še dodatno prispeva to, da v zdravstvu ni videti rešitve, ne kadrovske ne finančne. Naporom ni videti konca, zato se zaposlenih polasti obup,« pravi.
Vsakodnevni stres se kopiči
Da vzrok za izgorelost ne tiči toliko v posamezniku kot v sistemu, ugotavljajo tudi tuje raziskave. Marsikje je zato na delovnem mestu v bolnišnicah organizirana sistemska strokovna pomoč za zaposlene v zdravstvu, ki je pri nas ni. Izobraževanje in strokovno psihiatrično pomoč zagotavlja svojim članom zdravniška zbornica, zbornica nege pa preventivne delavnice. Nobena ne more pomagati vsem, ki bi potrebovali pomoč, kadar gre za zelo hude delovne obremenitve in stres. Covid-19 je le kaplja čez rob; zdravstveni delavci so pri svojem delu izpostavljeni vsakodnevnemu stresu, ko, na primer, odhitijo na kraj zelo hude prometne nesreče, ko obravnavajo težko bolne otroke, ko bolnik naredi samomor v bolnišnici ali umre na operacijski mizi, ko je osebje soočeno z zapovrstnimi smrtmi svojih bolnikov, kot se dogaja v domovih upokojencev in na intenzivnih oddelkih. Takšno ponavljajoče se stresno dogajanje privede do kronične utrujenosti, izgorelosti in depresije.
• Kadrovsko pomanjkanje in covid-19 izčrpavata zdravnike in medicinske sestre. • Začenjajo se dolgotrajni bolniški dopusti v zdravstvu. • Najprej izgorelost in depresija, z zamikom še telesne bolezni.