Usklajeno stopnjevanje napetosti
Kitajska in Rusija sta prepričani, da Amerika ne more biti sočasno v vojni z obema
Združene države Amerike ne morejo biti hkrati v vojni z obema preostalima velesilama, verjamejo v Moskvi in Pekingu.
Neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden v petek objavil svoj prvi predlog vojaškega proračuna v znesku 715 milijard dolarjev, je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova na facebooku pokomentirala, da je s tem »Bela hiša objavila ceno svoje fobije pred Rusijo in Kitajsko«.
Kitajski mediji so se s tem v celoti strinjali ter ob tem ugotovili, da bo Bidnov »razdor odnosov z Rusijo in Kitajsko ameriške davčne obveznike stal dodatnih 715 milijard dolarjev«, hkrati pa so nemudoma postavili tudi tisto ključno vprašanje: ali bo celo tako visok znesek denarja, namenjenega Pentagonu, dovolj, da se Amerika sočasno postavi po robu dvema velikima silama?
Vse od začetka tega stoletja Kitajska budno spremlja, kako dolgo so se ZDA sposobne bojevati na dveh frontah. Ko je šlo za Irak in Afganistan, je bilo to občudovanja vredno, a čeprav je imel Sadam Husein eno najmočnejših vojsk na svetu in čeprav so bili talibi dobro pripravljeni na nesorazmeren spopad z veliko bolje oboroženim sovražnikom, je bila to kljub vsemu povsem druga zgodba.
Zdaj ima Kitajska končno priložnost preveriti, v kolikšni meri se je Amerika v resnici sposobna z orožjem postaviti po robu dvema velikima silama na dveh med seboj oddaljenih koncih sveta. To, da je njena letalonosilka Liaoning minuli konec tedna s spremljajočo bojno grupacijo priplula v bližino Tajvana, se ni po naključju zgodilo v trenutku, ko je Rusija ob meji z Ukrajino nakopičila svoje čete. Predsednika Xi Jinping in Vladimir Putin se brez dvoma zavedata globokega pomena te koincidence. Vprašanje je le, ali sta pripravljena prevzeti odgovornost za globalne posledice požara, kakršnega bi lahko izzvale iskre, ki prihajajo z Južnokitajskega morja in z ukrajinske meje.
A nobeden od njiju ne priznava, da je problem na njuni strani. Tako kitajski kot ruski predsednik trdita, da si nikakor ne želita vojne
– vsaj ne v tem trenutku. Pa vendar sta ustvarila pošast, podobno dvoglavi himeri, in ta se prav zdaj steguje med dvema točkama, ki sta med seboj oddaljeni več kot osem tisoč kilometrov. In obe glavi gledata Bidna naravnost v oči ter ga odkrito sprašujeta: »Imaš dovolj dolg meč, da naju lahko hkrati pokončaš?«
Bidna izzvali na dvojni dvoboj
Učinek himere se je pravzaprav pokazal že v nedeljo, ko je ameriški državni sekretar Antony Blinken poslal opozorilo na dva naslova: Kitajski – ki ji je zagrozil, da bo naredila »resno napako, če bo napadla Tajvan«, in Rusiji – kjer je v sporočilu izrazil »resnično zaskrbljenost« zaradi kopičenja vojske na meji z Ukrajino. Ameriški zunanji minister je deloval razpote
• Kitajska spremlja, kako dolgo so se ZDA sposobne bojevati na dveh frontah.
• Tako kitajski kot ruski predsednik trdita, da si nikakor ne želita vojne.
• Možnosti, da bi Kitajska v bližnji prihodnosti napadla Tajvan, so majhne.
gnjeno, če že ne razpeto, in njegove grožnje bi zvenele povsem drugače, če bi bile osredotočene na eno točko, eno veliko silo in eno žarišče. Tako pa je bilo mogoče razumeti, da imata v strateškem trikotniku prednost Xi in Putin. Bidna so izzvali na dvojni dvoboj in kdo ve, ali je sposoben hkrati streljati z levo in desno roko.
Možnosti, da bi Kitajska v neposredni prihodnosti v resnici napadla Tajvan, so še vedno majhne. Letalonosilka Liaoning je v spremstvu enega »nevidnega« rušilca renhai, oboroženega z vodenimi raketami, dveh rušilcev luyang III, prav tako oboroženih z vodenimi raketami, ene večnamenske fregate jiangkai II in ene hitre bojne ladje fuyu pred nekaj dnevi plula na občutljivi trasi med japonskima otokoma Okinavo in Mijako, in čeprav je že prisotnost močne kitajske vojne mornarice v neposredni bližini japonskih voda izzvala napetost, je bilo to zgolj opozorilo Pekinga, namenjeno vodstvu v Tokiu, naj se v primeru spopada okoli Tajvana ne pridruži Ameriki.
Kitajske bojne ladje so pravzaprav plule proti Južnokitajskemu morju, da bi se približale vzhodnemu Pacifiku, kjer so potekale vojaške vaje ameriške letalonosilke z bojno grupacijo in avstralske vojne mornarice. Pred tem je imela ameriška vojaška postavka manevre v Indijskem oceanu z indijsko vojno mornarico in letalskimi silami. Povsem očitno je, da se Biden še vedno posveča krepitvi štiristranske varnostne zveze »Quad«, zaradi česar bi se lahko Kitajska odločila za agresivnejše obnašanje. Je pa bolj verjetno, da bo ta agresivnost prihajala v manjših pošiljkah.
Ko je leta 2014 Rusija anektirala Krim, je moral biti Putin razočaran zaradi zadržanega stališča Pekinga. Kitajska ne mara takšnih poskusov s suverenostjo. Vendar zdaj Xi Jinping gleda na to potezo ruskega prijatelja z drugega zornega kota. In mu tudi vse bolj ugaja. Vojaški analitiki pravzaprav sploh ne bi bili presenečeni, če bi si Kitajska zdaj enako prilastila del otočja Dongsha (Paracels), ki je zdaj pod oblastjo Tajvana. Različne vojaške aktivnosti kitajske vojne mornarice okoli teh otokov so lani in letos tajvansko vojsko prisilile v uvedbo stanja visoke pripravljenosti. Če Zahod ni naredil nič učinkovitega glede Krima, se zagotovo sprašuje Xi, zakaj bi zdaj posredoval okoli otočja Dongsha?
Morda bo tokrat himera umaknila svoji glavi in se brez konkretnega udarca potopila v morje. Vendar je dala vedeti, da je tukaj. In da je vse bolj prepričana, da se Amerika ne more sočasno vojskovati z dvema silama, ki se morata samo še dogovoriti, kdaj jo bosta ugriznili – vsaka v eno nogo.
Če Zahod ni naredil nič učinkovitega glede Krima, se zagotovo sprašuje Xi, zakaj bi zdaj posredoval okoli otočja Dongsha?