Razpad Jugoslavije je zaključen
Prihodnost BiH Član predsedstva BiH Željko Komšić se je odzval na slovensko vprašanje o razdružitvi
Vsem v Evropi, ki si predstavljajo, da bodo z mirno razdelitvijo Bosne in Hercegovine zaključili razpad Jugoslavije, je treba sporočiti, da je ta razpad že zaključen, igranje z mejami v regiji pa se ne more končati mirno in brez resnih posledic za celotno Evropo, je za Delo povedal Željko Komšić, član predsedstva BiH.
Veleposlanica Slovenije v BiH Zorica Bukinac včeraj ni želela komentirati obstoja slovenskega dokumenta ( non-paper) o Zahodnem Balkanu, pravi Željko Komšić. Komšić pravi, da so mu v Bruslju zagotovili, da tak dokument ne obstaja, nam pa so v tiskovni službi predsednika evropskega sveta Charlesa Michela dejali, da še ne morejo potrditi prejema dokumenta slovenskega premiera Janeza Janše o Zahodnem Balkanu.
»Kar zadeva vprašanje predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o možnosti za miren razhod Bosne in Hercegovine, lahko potrdim, da je predsednik to vprašanje izrekel, vendar sam tega nisem razumel kot njegovega stališča, bolj kot nekakšno zaskrbljenost,« nam je po telefonu povedal Komšić. V Pahorju vidi sogovornika, ki dobro pozna razmere v BiH in v regiji ter je naklonjen BiH.
»Mi s Slovenijo in njenim državnim vrhom nikoli nismo imeli takšnih težav. Menim, da gre v tem konkretnem primeru za zgodbo, ki ima korenine v določenih krogih v Bosni in Hercegovini, in ne za nekaj, kar bi prišlo od zunaj,« meni Komšić, ki je bil v predsedstvo BiH izvoljen kot zastopnik Hrvatov v BiH.
Bolj kot obstoj ali neobstoj Janševega non-paperja o prihodnosti BiH je Komšića presenetila odločitev Slovenije, da se pridruži hrvaškemu non-paperju o BiH, ki je pred kratkim prišel v javnost in ni naklonjen celovitosti BiH. »Edini možni odgovor na vprašanje, ali je mogoč miren razhod BiH, je ne. Nemogoče se je mirno raziti, to se je na žalost nas vseh pokazalo konec prejšnjega stoletja, ko so se poskusi razdelitve zelo krvavo končali. Ni možnosti, da se poskusi spreminjanja meja pri nas ne prenesejo v druge države Balkana in od tam v samo srce Evrope. Vprašanje je, kaj vse bi se tam utegnilo zgoditi, če začnemo spreminjati meje,« je poudaril Komšić.
Z odhodom madžarskega premiera Viktorja Orbána in njegovega Fidesza iz evropske ljudske stranke (EPP) je na evropski desnici nastala nova dinamika, ki bi utegnila privesti do povezovanja desničarskih in konservativnih skupin.
V evropskem parlamentu sta desno od EPP dve skupini. Evropski konservativci in reformisti (ECR) so zaradi brexita veliko izgubili, saj so bili v tej skupini prej najmočnejši britanski torijci. Po novem so njihova najmočnejša delegacija Poljaki, poslanci vladajoče stranke Pravo in pravičnost. V tej skupini so še flamski nacionalisti N-VA in nekaj strank z vseh vetrov, denimo Bratje Italije. Radikalno desna skupina so Identiteta in demokracija (ID), v kateri delujejo Nacionalni zbor Marine Le Pen, Alternativa za Nemčijo, avstrijski svobodnjaki, italijanska Liga.
Fidesz je po izstopu iz EPP – tako se je izognil izključitvi – začel intenzivneje tkati mrežo. Madžarski premier Viktor Orbán, njegov poljski kolega Mateusz Morawiecki in vodja Lige Matteo Salvini so na prvoaprilskem srečanju v Budimpešti za svoj cilj razglasili – evropsko renesanso. Glede povezovanja med strankami, ki so bolj ali manj nacionalistične, konservativne in negativno usmerjene do EU, še ni natančnih načrtov. Med njimi so številne razlike. Za Poljsko je, denimo, nesprejemljiva Orbánova in Salvinijeva proruska drža.
Nacionalisti iz starih držav članic, kot je Marine Le Pen, doma volivce pridobivajo s kritikami priseljevanja z vzhoda EU. V zgodovini evropskega parlamenta je bilo že nekaj poskusov oblikovanja takega bloka, a nobeden ni bil uspešen. Če bi se ECR, ID in Fidesz povezali, bi lahko nastala nova skupina z okoli 150 poslanci. Za EPP bi bila druga največja. To bi desnici zagotovilo več vpliva v evropskem parlamentu, s položaji v njegovem vodstvu in odborih. Kljub temu ima proevropsko jedro, ki sega od EPP in liberalcev (Renew) do socialistov in zelenih, zagotovljeno trdno večino.
Ključna oseba bo madžarski premier Orbán, ki nekako uteleša politična hrepenenja nove evropske desnice. Podpredsednica Fidesza Katalin Novák je konec tedna v nedeljski izdaji nemškega časnika Welt pojasnila, kakšna naj bi bila usmeritev nove skupine. »V prihodnosti bomo sodelovali s strankami,
• Desno od EPP delujeta dve politični družini.
• Povezovanje desničarskih in konservativnih sil do zdaj ni bilo uspešno.
• Med strankami velike vsebinske razlike o ključnih temah.
ki rečejo 'da' svobodi, narodu, družini, krščanstvu in človekovemu dostojanstvu, ter rečejo 'ne' migracijam, imperialistični logiki, komunizmu, cenzuri in antisemitizmu,« je zapisala. V Nemčiji kot naravnega zaveznika vidijo – CDU in CSU.
V Fideszu so sicer prepričani, da so v enajstih letih sprejeli tri odločitve, »ki so v evropskem prostoru, v katerem prevladujejo levoliberalni mediji in politika, neodpustljivi grehi«. Prva je bila po pisanju Novákove odločitev iz leta 2011, ko so v ustavo zapisali, da je zakon zveza moškega in ženske. Druga odločitev je bil ne migracijam leta 2015. Tretja odločitev je uporaba cepiv, ki so bila odobrena na Madžarskem (in ne v rednega postopku v evropski agenciji za zdravili). Takšne odločitve po mnenju Novákove ostajajo greh, dokler velike članice ne sledijo njihovemu zgledu, denimo pri cepivih.
Evropski nacionalisti kot Marine Le Pen so v preteklosti že izrabljali oder evropskega parlamenta za svoje nastope. Glede financiranja iz bruseljske blagajne, ki se je v primeru parlamentarnih asistentov Le Ponove pokazalo kot v nasprotju s pravili, nikoli niso imeli težav. Njena stranka je pred leti prejela posojilo ruske banke. Znotraj EPP že tako velja, da prizadevanja za novo frakcijo kažejo, kako pravilna je bila ločitev od Fidesza, ki je zanje postajal vse večje breme, saj mu ni več bilo mar za temeljne vrednote in je postal trda desnica. Tudi sledilcev v tej parlamentarni skupini nimajo.