Vprašanje o mirni razdružitvi je vneslo nemir
BiH Zamisel o »dokončanju razpada Jugoslavije« je dvignila veliko prahu v Bosni in Hercegovini ter v celotni regiji
Predsednik Slovenije Borut Pahor je med nedavnim srečanjem s člani predsedstva Bosne in Hercegovine vprašal, ali je možen miren razpad BiH. Tako hrvaški predstavnik v predsedstvu Željko Komšić kot bošnjaški predstavnik Šeik Džaferović sta mu odgovorila, da mirna razdružitev ni možna, predsedujoči predsedstvu, srbski predstavnik Milorad Dodik pa je po pričakovanju izjavil nasprotno, da je miren razpad mogoč.
Veleposlanica Slovenije v Sarajevu Zorica Bukinac je članom predsedstva morala uradno pojasnjevati, kaj je v ozadju tako imenovanega non-paper dokumenta, ki ga je predsednik vlade Janez Janša menda predal predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu, v katerem je kot ena od prioritet navedeno »končanje razpada Jugoslavije«.
Janša se je na poročanje medijev v BiH odzval na twitterju, kjer je zapisal, da je Charlesa Michela nazadnje srečal lani. »Težko bi mu tako februarja ali marca letos karkoli fizično predal, kot piše obskurni splet, ki ga navajate. Slovenija sicer resno išče rešitve za razvoj regije in EU perspektivo držav ZB, s takimi zapisi pa se ravno ta cilj poskuša onemogočiti,« je še zapisal Janša. V tiskovni službi Charlesa Michela so nam povedali, da ne morejo potrditi, da so prejeli non-paper slovenskega premiera.
Predsednik Pahor je v svojem odgovoru zapisal, da je zagovornik ozemeljske celovitosti, evropske perspektive in mirnega razvoja BiH ter da si želi, da bi BiH čim hitreje postala del Evropske unije.
V Pahorjevem kabinetu so še dodali, da predsednik redno svari pred idejami o razdružitvi BiH in ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu. »Če ne bo širitve Evropske unije ali bo širitev močno zamujala, se bo v tej regiji počasi uveljavila teza, da razpad nekdanje Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto sedanjih meja uveljaviti etnične meje. Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi, zato sem že večkrat dejal, da je širitev Evropske unije na Zahodni Balkan ekskluzivno politično vprašanje, ki tudi od Evropske unije zahteva neko še bolj premišljeno strategijo.«
Gotovo je takšno politikantstvo v prid kriminalno-političnim strukturam, ki so zamaskirane v politične stranke.
Odziv iz Sarajeva
»Bosna in Hercegovina ter njeni ljudje imajo dovolj vojne in delitev. Tu ljudje potrebujejo mir in stabilnost, da končno postanemo evropska družba, v kateri bo normalno živeti in delati s soljudmi. Takšne politikantske igrice iz Slovenije ne gredo v tej smeri. Da bi razumeli, kako se to vidi iz Sarajeva, si predstavljajte BiH kot štirisobno stanovanje. Zdaj pa vprašajte svojega Pahorja, ali bi on mirno gledal, če bi mu nekdo od zunaj predlagal, da njegovo štirisobno stanovanje, kot predsednik ga gotovo ima, drugi ljudje razdelili na miren način,« je zaplet s Pahorjem komentiral sarajevski filozof in publicist Esad Bajtal.
Zakaj sta Pahor in Janša prikimala secesionističnim težnjam Milorada Dodika, Bajtal ni želel ugibati, je pa dodal, da v politiki ni naključij. »Kaj so razlogi za njuno vpletanje v BiH, ne želim ugibati. Morda je zadaj lobiranje močnih igralcev, gotovo pa je takšno politikantstvo v prid kriminalno-političnim strukturam, ki se zamaskirane v politične stranke prodajajo kot politična elita, in to jima ni v čast,« dodaja Bajtal.