Svetovna tekma za prevlado nad čipi
Politično-gospodarski vrh Udeležil se ga je tudi predsednik Joe Biden
S ponedeljkovim virtualnim vrhom strokovnjakov za nacionalno varnost in vodilnih gospodarstvenikov v Beli hiši se integrirana vezja uvrščajo med prioritete ameriške domače in zunanje politike. Svetovalci predsednika Joeja Bidna govorijo o kritičnih ranljivostih za nacionalno varnost ter strateških pozicijah za ameriško vodstvo v 21. stoletju in nihče ne pretirava.
Ameriški in drugi svetovni proizvajalci avtomobilov čipe potrebujejo za vse, od zavor do zračnih blazin, zaradi njihovega pomanjkanja pa morajo zadnje čase zmanjševati proizvodnjo. Pritožujejo se tudi proizvajalci prenosnih telefonov, računalnikov in videoiger ter ponudniki širokopasovnega interneta, kabelske televizije in še kdo. Integrirana vezja so v samem osrčju sodobne proizvodnje, načina življenja in tehnologij, ki so v letu pandemije omogočile vsaj približno delovanje gospodarstva, potrošnje in izobraževanja. Njihov čas pa šele dobro prihaja, brez čipov ne bo pete generacije mobilnih omrežij 5G, nadaljnjega razvoja interneta stvari, samovozečih avtomobilov in umetne inteligence.
Čipi del domačega političnega spopada
Tiše, a nič manj intenzivno, o čipih razmišljajo tudi vse vojske tega sveta z ameriško vred in ne preseneča, da se je na ponedeljkovem politično-gospodarskem vrhu svetovalcu za nacionalno varnost Jaku Sullivanu, voditelju nacionalnega gospodarskega sveta Brianu Deeseu, trgovinski ministrici Gini Raimondo ter menedžerjem vodilnih avtomobilskih in tehnoloških podjetij za kratek čas pridružil celo predsednik Joe Biden. Nova demokratska administracija čipe postavlja v domači politični spopad za gigantski, 2,3 bilijona (2300 milijard) dolarjev vreden predlog obnove infrastrukture, v katerem je za ameriško industrijo integriranih vezij namenjenih petdeset milijard dolarjev, še več iz drugih virov.
Vsaj pri zagotovitvi čipov pa denar ni vse. Skupaj z menedžerji Forda, General Motorsa, Chryslerjevega Stellantisa, Intela, Alphabeta, Samsunga, Della, Northrop
Grummana, AT&T in drugimi so v Belo hišo prišli tudi predstavniki tajvanskega podjetja Taiwan Semiconductor Manufactoring Company TSMC, ki poleg južnokorejskega Samsunga velja za vodilnega proizvajalca čipov na svetu. Tajvan se, kot je znano, počuti ogroženega od Kitajske, ki ne skriva teženj po nadzoru nad svojim preddverjem in s tem tudi nad tam proizvedenimi tehnologijami.
Zakaj Američani zaostajajo
Za Američane je seveda najpomembnejše vprašanje, zakaj njihovi proizvajalci zaostajajo. Intel je dolgo veljal za zlati standard industrije, zdaj pa celo Apple svoje čipe nabavlja v tajvanskem podjetju in ameriški delež v svetovni industriji čipov je s 37 odstotkov v letu 1990 padel na današnjih 12 odstotkov. Zagovorniki subvencij verjamejo, da se je to zgodilo zaradi veliko višjih japonskih, južnokorejskih, tajvanskih in kitajskih, in demokratska administracija na okrepljeno pomoč domači industriji ne stavi le z visokimi subvencijami, ampak tudi z ustanovitvijo nacionalnega centra za polprevodniško tehnologijo.
Kritiki oporekajo. Po njihovem prepričanju ameriška proizvodnja čipov deluje dobro, zasebne industrije pa ne bi smeli izkrivljati z davkoplačevalskim denarjem. Intel, ki mu očitajo, da je prespal prehod na naprednejšo litografijo pod desetimi nanometri (milijardinkami metra), je že pred dvema mesecema naznanil dvajsetmilijardne investicije v svoje tovarne v Arizoni, da bi tako tekmovali s tujimi tekmeci in domačima Nvidio in Qualcommom ter vrnili stranke, kot je Apple. Drugi sedanje pomanjkanje večinoma pripisujejo odločitvam vlad za zapiranje proizvodnje v letu pandemije, zaradi katerih so proizvajalci avtomobilov in drugega odpovedovali naročila, poleg tega so proizvodnjo avtomobilov v Nemčiji, na Kitajskem in ponekod drugod pospešile državne subvencije. To spet izkrivlja tržna razmerja, nekateri pa napovedujejo, da se bo ponudba uravnotežila že poleti.
Da vladne subvencije niso vse, dokazuje tudi Kitajska, ki je v minulih letih zagotovila davčne spodbude za ustanovitev desettisočev novih tovarn za proizvodnjo čipov, a je po nekaterih ocenah še desetletje oddaljena od samopreskrbe, kaj šele svetovne prevlade. Kritično naj bi bilo znanje, in če Američani ne vodijo pri sami proizvodnji čipov, zagotavljajo polovico opreme zanjo ter 52 odstotkov dizajna. V ZDA pa so se že pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom bali kitajske kraje intelektualne lastnine ter morebitnega napada na Tajvan in se obojega bojijo tudi pod njegovim demokratskim naslednikom Joejem Bidnom.
• Čipi kot nujnost sodobnih tehnologij in načina življenja.
• Denar ni vse, odločilno je znanje.
• Tudi Bidnova administracija se boji kitajske kraje intelektualne lastnine in ogrožanja Tajvana.