Boštjan Vasle pričakuje aktivnejše banke
Moratoriji kreditov Ministrstvo za finance pričakuje nova pravila Evropskega bančnega organa
Ministrstvo za finance pripravlja podaljšanje odloga plačila kreditov, pri tem pa pričakujejo, da bo Evropski bančni organ (Eba) »v razumnem času« sprejel regulatorne ukrepe, ki bankam omogočajo ugodnejšo obravnavo odloženih terjatev. Preverili smo, kaj o morebitnih novih ukrepih pravijo v Ebi.
Ministrstvo s predlogom novele šestega protikoronskega zakona predvideva možnost odloga kreditnih obveznosti do konca leta ne glede na to, ali so kreditojemalci to možnost že izkoristili. Ukrep pa bi lahko uporabili le tisti, ki jim je vlada po 12. marcu prepovedala opravljanje storitve, ali njihovi dobavitelji oziroma podizvajalci, če z njimi ustvarjajo pretežen del svojih prihodkov.
Možnost odloga kreditnih obveznosti je bila lani ob začetku epidemije eden prvih protikoronskih ukrepov. Banke so moratorije po protikoronskem zakonu odobrile 24.000 kreditojemalcem, skoraj tri četrtine od teh je prebivalcev, v skupnem znesku 2,7 milijarde evrov. Prvi kreditojemalci morajo ta mesec že začeti vračati kredite, zadnji bodo to morali storiti novembra. Mnogi od njih pa tega še vedno niso sposobni, ugotavljajo na finančnem ministrstvu. Banke sicer lahko same vedno odobrijo odlog plačila kreditov, a zakon tega ukrepa ne predpisuje več, hkrati pa ne velja več ugodnejša obravnava odloženih terjatev.
Kakšna je bila ugodnejša obravnava
Zdaj namreč ne veljajo več pravila Ebe, ki so omogočala milejšo obravnavo kreditnega tveganja komitentov z odloženimi kreditnimi obveznostmi. »Bistvo protikriznega ukrepa, ki je bil dogovorjen na evropski ravni v okviru Evropskega bančnega organa, je, da so banke v času veljavnosti ukrepa (do konca novembra letos) oproščene zahteve po oblikovanju oslabitev oziroma rezervacij za odobrene moratorije,« pojasnjujejo v Banki Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle. Slabitve in rezervacije bankam zmanjšajo kapital. »Namen ukrepa je torej ohranjanje bančnega kapitala ob zavedanju začasnosti šoka: ker banke svojega kapitala ne uporabijo za oblikovanje oslabitev oziroma rezervacij za odobrene moratorije, ga lahko namenijo za novo kreditiranje podjetij ali prebivalstva in s tem pripomorejo k okrevanju gospodarstva,« pravijo v centralni banki. Ebin ukrep je tako pripomogel tudi k ohranjanju bonitete kreditojemalca, saj banki odložene terjatve ni bilo treba uvrstiti med nedonosne.
Na finančnem ministrstvu si prizadevajo, da bi Eba podaljšala ta ukrep. Prejšnji mesec so ji poslali pobudo za spremembo smernic, ki bi omogočale prožnejšo obravnavo odlogov kreditov: »Na podlagi takšnih smernic bi banke lahko odobravale odloge kreditov, ne da bi to vplivalo na kapitalski položaj bank in bonitetno razvrstitev kreditojemalcev.« Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da bo Eba v razumnem času te bančne predpise spremenila.
Kaj odgovarjajo v Ebi
Na Ebo smo zato vprašali, ali razmišljajo o teh spremembah. Nedvoumnega odgovora niso podali, zdi pa se, da so do podaljšanja zadržani.
Odgovorili so, da morajo od začetka krize uravnoteževati potrebo po kreditiranju prebivalstva in podjetij ter kapitalom bank za pričakovane izgube zaradi nezmožnosti plačil nekaterih strank. Eba je smernice posodobila decembra lani, ko je med drugim določila, da skupno trajanje odloga plačil obveznosti ne sme presegati devet mesecev, v to pa se vštevajo tudi predhodno sklenjeni odlogi. »Po tem obdobju bodo banke morale začeti zbirati kapital za čas, ko njihove stranke ne bodo več mogle izpolnjevati obveznosti. Če bi to bistveno presegli, ne bi bilo preudarno. To bi namreč pomenilo, da so tveganja zaradi strank v težavah v bančnih bilancah verjetno podcenjena. To pa bi povečalo tveganja finančne stabilnosti,« so odgovorili. Pri tem poudarjajo, da bančno posojanje ni v nobenem primeru pogojeno z Ebinimi smernicami, ampak je poslovna odločitev bank.
Eba bo še naprej poudarjala potrebo, da banke podpirajo gospodarstvo z dobrimi posojili, hkrati pa upravljajo tveganja. Na žalost je namreč vse bolj jasno, da vse stranke ne bodo mogle poplačati dolga, so še dodali.
BS: Banka in stranka se lahko dogovorita za odlog
V Banki Slovenije, kot kaže, nasprotujejo podaljšanju zakonsko zagotovljenih moratorijev: »Omenjeni ukrep je, tako kot drugi tovrstni ukrepi, primeren za reševanje zgolj začasnih likvidnostnih težav, ki so posledica izredne situacije. Ni pa to dolgoročno vzdržna rešitev, ki bi odpravljala tudi solventnostne težave podjetij ali trajnejšo nezmožnost odplačevanja kreditov posameznikov. Če bi ukrep veljal predolgo, bi lahko ob kopičenju slabih terjatev v bankah namreč ogrozil stabilnost celotnega bančnega sistema in tudi kreditojemalcem otežil poplačilo dolgov.«
V centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle, pričakujejo »aktivnejšo vlogo« bank. Od njih pričakujejo presojo vseh alternativ pri reševanju težav komitentov, ena od teh je komercialni moratorij: »Za odlog se lahko dogovorita banka in stranka, ki začasno ni zmožna odplačati dela svojega kredita. Takšen dogovor kreditojemalcu omogoči možnost daljšega oziroma kasnejšega odplačila kredita. Hkrati pa banki zagotovi, da – sicer v nekoliko daljšem obdobju – dobi povrnjen kredit. Zaradi povečanih tveganj posameznih izpostavljenosti morajo banke komitente ustrezno zavarovati in po potrebi oblikovati dodane oslabitve in rezervacije.« Ker pa tovrstna praksa ne rešuje problema dolgotrajnejše nezmožnosti odplačevanja kreditov, zagovarjamo iskanje dolgoročno vzdržnih rešitev.
V ZBS o tem, zakaj pričakujejo sprejetje zakona
V bankah si želijo, da bi Eba spremenila regulatorne predpise, s čimer bi se ohranile bonitete kreditojemalcev z odloženimi kreditnimi obveznostmi. Bi pa podprli zakonske spremembe o moratorijih tudi brez novih pravil Ebe, pravi Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije. Omenja dva razloga. Prvič: država s predlogom zakona podaljšuje poroštveno shemo v višini 200 milijonov evrov, tako da je porok za odložene kredite. Državna poroštva zmanjšujejo potrebo po oblikovanju slabitev in ohranjajo kapital bank.
Drugič: zakon odloge omogoča le tistim kreditojemalcem, ki jim je država prepovedala opravljati dejavnost. »Zakon dodatno zakoliči, da poslovanje preprečujejo izredne okoliščine, in napotuje na dejstvo, da bi ob normalizaciji razmer podjetje normalno poslovalo,« pravi sogovornica. To pa je en element, poleg številnih drugih, ki se upošteva ob presoji, ali mora banka odloženi kredit obravnavati kot restrukturirano donosno ali restrukturirano nedonosno terjatev. V obeh teh primerih se sicer poslabša boniteta kreditojemalca. Vendar, če je njegova terjatev označena kot restrukturirana donosna, ob začetku plačevanja preide v višji bonitetni razred. Če je označena kot restrukturirana nedonosna, pa terjatev ostane nedonosna in komitent v nižjem bonitetnem razredu še dve leti po začetku odplačevanja. »Banke so zelo predane podpori gospodarstvu in bi odloge kreditov tudi brez zakona odobrile. Vendar lahko taka terjatev hitro postane restrukturirana nedonosna terjatev in komitent ostane označen kot nedonosen, tudi ko začne odplačevati. To je dražje tudi za komitenta, saj se mu poveča strošek financiranja,« pojasnjuje Stanislava Zadravec Caprirolo.
• Ne velja več ugodnejša obravnava odloženih terjatev.
• Ebin ukrep je pripomogel k ohranjanju bonitete kreditojemalca.
• V Ebi so do podaljšanja zadržani.