Sodišče znova izdalo sklep o zastaranju za Mirka Tuša
Po razveljavitvi sodbe Za Tomaža Simoniča se ponovljeno sojenje zaradi podelitev brezplačnih frekvenc Tušmobilu še ni začelo
Potem ko je ljubljansko višje sodišče razveljavilo oprostilno sodbo za Tomaža Simoniča, nekdanjega direktorja Apeka, agencije za pošto in elektronske komunikacije (zdaj Akos, agencija za komunikacijska omrežja in storitve), in spis vrnilo v ponovno sojenje, je razpravljajoča okrožna sodnica znova odločila, da je postopek zoper soobdolženega Mirka Tuša zastaral. Za Simoniča se ponovljeno sojenje zaradi vpletenosti v sporno podelitev brezplačnih frekvenc tretje generacije podjetju Tušmobil v letih 2006 in 2008 še ni začelo.
Ljubljansko okrožno sodišče je februarja znova s podobnimi razlogi kot v letu 2019 s sklepom ustavilo kazenski postopek zaradi zastaranja, »toda le zoper enega obtoženca, čeprav sta v postopku dve fizični osebi. In sicer na podlagi obtožbe, ki jima očita izvršitev kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic oziroma napeljevanja k slednje navedenemu kaznivemu dejanju. Specializirano tožilstvo se je zoper sklep sodišča pritožilo,« odgovarjajo na tožilstvu. O pritožbi po naših podatkih še ni odločeno. »Obravnava v ponovljenem postopku za obtoženega Tomaža Simoniča se še ni začela oziroma datum še ni določen,« pa pojasnjujejo na sodišču.
Spomnimo, da je okrožno sodišče Simoniča lanskega februarja oprostilo z obrazložitvijo, da mu dejanje ni dokazano, delno pa je postopek proti njemu ustavilo zaradi zastaranja. Prav tako je bil zaradi zastaranja ustavljen postopek zoper Tušmobil (zdaj Telemach) in delno proti Tušu, ki se sicer zaradi poškodbe ni udeleževal sojenja in so zato zanj postopek izločili. A je višje sodišče na pritožbo tožilstva zaradi več absolutnih bistvenih kršitev kazenskega postopka oprostilno sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje pred isto sodnico.
A kaže, da se bodo v ponovljenem postopku ponavljali zapleti iz prvega sojenja. Potem ko je tožilstvo po začetku prvega sojenja za Simoniča in Tuša modificiralo pravno kvalifikacijo in namesto več posamičnih dejanj očitek spremenilo v eno kaznivo dejanje, Simoniču pa poleg povzročitve velike premoženjske škode državi z zlorabo uradnega položaja dodalo še pridobitev osebne premoženjske koristi v obliki stanovanja v Piranu, je okrožno sodišče menilo, da modifikacija obtožnice ni dopustna. Kazenski postopek proti Tušu in delno proti Simoniču je zato ustavilo. A je višje sodišče na pritožbo tožilstva takšno odločitev razveljavilo. Sklep o zastaranju, ki ga je okrožno sodišče za Tuša izdalo v ponovljenem sojenju, tožilstvo tudi tokrat izpodbija na višjem sodišču.
Obtožba Simoniča bremeni zlorabe uradnega položaja in prejema podkupnine v obliki stanovanja v Piranu, vrednega približno 80.000 evrov. Zaradi domnevnega dajanja podkupnine Simoniču sta se v postopku znašla tudi Tuš in njegova nekdanja družba Tušmobil, ki ji tožilstvo očita za skupno 7,14 milijona evrov koristi, saj ni plačala za uporabo frekvence. Tedanji Apek naj bi s tako podelitvijo frekvenc po prepričanju tožilstva nezakonito izločil iz konkurence druge operaterje, ki so bili prav tako zainteresirani za nakup frekvenc za mobilno telefonijo. Na zatožni klopi sta bila tudi Gorazd Lukman in Miha Vodopivec, nekdanji komercialni direktor v Tušu in direktor postojnskega podjetja Vopex, ki naj bi sodelovala pri prikrivanju spornega dejanja, a so očitki za njiju vmes zastarali.