Pred iranskim odzivom so Izraelci že poročali, da so jih napadli
Najnovejši napad utegne razvoj jedrskih zmogljivosti potisniti za vsaj devet mesecev v preteklost
Obsežen kibernetski napad na osrednji iranski jedrski objekt, za katerim je najverjetneje stal Izrael, naj bi povzročil znatno škodo iranskemu jedrskemu programu. Ohranjanje jedrskih zmogljivosti za islamsko republiko sicer predstavlja ključno pogajalsko karto v mednarodnih prizadevanjih za obnovitev iranskega jedrskega dogovora iz leta 2015.
Predstavniki Irana so incident, ki se je v nedeljo zgodil v obratu v Natanzu, oddaljenem kakih 250 kilometrov južno od glavnega mesta, opisali kot »jedrski terorizem« in »sabotažo« ter potrdili, da so bile v njem poškodovane nekatere centrifuge za bogatenje urana. V napadu, katerega tarča je bilo električno omrežje, po besedah odgovornih ni bil ranjen nihče, med njim naj ravno tako ne bi prišlo do kakršnega koli izpusta radioaktivnosti. Obseg dejanske škode sicer ostaja nejasen, toda po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na navedbe virov iz ameriških obveščevalnih služb, je bil v napadu poškodovan neodvisen vir električne energije, brez katere centrifuge ne morejo delovati.
Pogosta tarča
Natanz, središče iranskega jedrskega programa, je bil v preteklosti že večkrat tarča kibernetskih napadov. Zadnji naj bi se zgodil julija lani, ko je nastala eksplozija v oddelku za sestavljanje naprednih centrifug, medtem ko je bil v prejšnjih desetletjih za težave iranske jedrske infrastrukture kriv predvsem računalniški virus stuxnet, ki so ga razvile izraelske in ameriške obveščevalne službe. Tehnologija je po trditvah Irana odigrala ključno vlogo tudi pri »daljinsko vodenem« atentatu na iranskega jedrskega znanstvenika Mohsena Fahrizadeha, ki je umrl konec novembra v bližini Teherana. Tudi za njegovo smrt je Iran odgovornost pripisal Izraelu.
Tokratni napad utegne razvoj jedrskih zmogljivosti potisniti za vsaj devet mesecev v preteklost, verjamejo tako izraelski kot ameriški obveščevalni organi. Toda ustavil ga skoraj gotovo ne bo.
V Natanzu so v soboto slavnostno zagnali 164 novih naprednih centrifug (IR-6), kar je po poročanju Guardiana pomenilo najnovejšo kršitev jedrskega dogovora, v skladu s katerim lahko islamska republika za proizvodnjo obogatenega urana uporablja zgolj centrifuge prve generacije IR-1. Manj kot 24 ur po slovesnosti je objekt zajel obsežen izpad električne energije. Še preden je Iran lahko odreagiral, so v izraelskih medijih zakrožila poročila, da je bil Natanz znova tarča izraelskega napada. Kot je običajno, oblasti v judovski državi niso ne potrdile ne zanikale svoje vpletenosti.
Ovire v pogajanjih
»Nikoli ne bom dovolil Iranu, da doseže jedrsko zmogljivost za uresničitev svojega genocidnega cilja uničenja Izraela,« je nekaj ur po napadu med novinarsko konferenco z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom poudaril izraelski premier Benjamin Netanjahu. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je medtem včeraj zatrdil, da Izraelu s svojim delovanjem ne bo uspelo zaustaviti iranskega napredka pri razvoju jedrskega programa. »Natanz bo z bolj razvitimi napravami močan kot še nikoli, in če mislijo, da je naša pozicija v pogajanjih šibka, jo bo to dejanje samo še okrepilo.«
Zarifove besede so se nanašale na pogajanja o oživitvi iranskega jedrskega dogovora, ki se jim je prejšnji teden prvič uradno pridružila tudi ameriška stran. Predsednik Joe Biden želi ZDA vrniti v dogovor, iz katerega so se umaknile v času mandata njegovega predhodnika Donalda Trumpa. Toda na poti do uspeha stoji več ovir. Med njimi je tudi ameriški zaveznik Izrael, ki oživljanju dogovora nasprotuje, iz prepričanja, da na njegovi podlagi Iranu ni mogoče preprečiti razvoja jedrskega orožja.
• Obrat v Natanzu je središče iranskega jedrskega programa.
• Iranski jedrski dogovor je bil sklenjen leta 2015.
• Njegovo oživljanje ne bo lahka naloga za ameriško administracijo.
Kot je običajno, oblasti v judovski državi niso ne potrdile ne zanikale svoje vpletenosti.