Pred koalicijskim vrhom
Koalicijski vrh Na vrsti zakon o dolgotrajni oskrbi – Katera so še področja, ki naj se jih do konca mandata loti vlada
Na vrsti je zakon o dolgotrajni oskrbi. Katera področja bi do konca mandata morala nasloviti vlada?
Premier Janez Janša je za jutri sklical koalicijski vrh, na katerem bo ob preverjanju uresničevanja koalicijske pogodbe ena osrednjih tem zakon o dolgotrajni oskrbi, kjer se je, ko je spremembe snoval še Tomaž Gantar, zataknilo pri financiranju. Predvidena je bila obvezna prispevna stopnja za dolgotrajno oskrbo, ki je v najnovejšem predlogu ni več.
Vlada bi financirala reformo dolgotrajne oskrbe tudi s sredstvi iz evropskega mehanizma za okrevanje po krizi zaradi korone, kot je v odgovoru vodji poslancev Desusa Francu Jurši izpostavil Janša, pa je ključno predvsem trajno zagotavljanje sredstev za njeno realizacijo. Nujno bo zagotavljanje dodatnih virov in eden od teh naj bi bil po njegovih besedah nacionalni demografski sklad, zato je potrebna njegova potrditev v državni zboru.
Tako demografski sklad kot ureditev sistema oskrbe starejših sta sicer med osrednjimi cilji koalicije, še bolj pa sta ključna za Desus, katerega stališča bo – ne glede na to, da ni več njegov član – na Brdu zastopal kmetijski minister Jože Podgoršek.
Pri premieru in prvaku SDS Janezu Janši se na naša vprašanja o prioritetah do konca mandata niso odzvali. Koalicijski partnerici pa izpostavljata ustrezno strategijo za izhod iz krize, ki je nastala zaradi epidemije, pri čemer se NSi zavzema za nižje davke. Kot ključne prvak SMC Zdravko Počivalšek omenja še zakon o povezovanju nadzornih agencij ter ukrepe za enakomeren regionalni razvoj. »Pri tem je na prvem mestu spodbujanje investicij in odpiranje novih delovnih mest v proizvodnji, kjer za manj razvite regije načrtujemo ukrep, po katerem bi podjetje za pet let krilo le neto plačo, medtem ko bi bruto pokrivala država,« razkriva.
• Na dnevnem redu je pregled realizacije koalicijskih zavez.
• Med bolj ključnimi prioritetami demografska vprašanja in izhod iz krize.
• Prvak SMC: Morebitna vrnitev med poslance skrajna možnost.
Katere prioritete vidijo zunaj vlade
»Čeprav se sliši banalno, je zdaj prvi cilj izpeljati učinkovito cepljenje prebivalstva. Tega ne bi omenjal, če ne bi bili doslej priča nerazumljivo slabi organiziranosti in koordinaciji navkljub mesecem časa za pripravo. Ker nas jeseni čaka verjetno vsaj še en krog cepljenja, naj se to uredi profesionalno,« o nujnosti prioritet do konca mandata odgovarja znanstvenik in nekdanji dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič, ki se tako kot ekonomist Anže Burger strinja, da je na področju gospodarstva čas za vizije in reforme. Do volitev bi morali po prepričanju Burgerja izvesti tiste strukturne reforme, ki ne zahtevajo visokih javnih izdatkov in so politično neproblematične. »Prva takšna reforma je stanovanjska, kjer je nujno preprečiti napihovanje nepremičninskega balona, ki postaja sistemsko nevaren. Nujna je sprostitev zadostnih površin za gradnjo, da se čim prej skokovito poveča ponudba. Ljubljana potrebuje v nekaj letih več deset tisoč stanovanj. Cene pa je treba prepoloviti,« opozarja. Nujno je nadaljevanje debirokratizacije ter priprava kakovostnega načrta za okrevanje, da bo Slovenija iz sredstev EU lahko začela kakovostno črpati 10,2 milijarde evrov, od tega je nepovratnih 6,6 milijarde.
Za reforme je ključna večina v državnem zboru, čemur se na koalicijskem vrhu ne bodo mogli izogniti. Na tajnem glasovanju so za razrešitev predsednika državnega zbora namreč zbrali glas premalo. O morebitni vrnitvi med poslance prvak SMC Počivalšek zdaj pravi, da je to skrajna možnost, če bi bilo nujno zagotoviti večino za sprejetje ključnih zakonskih predlogov. Težavnost doseganja večine, ki zahteva stalno prisotnost vseh koalicijskih poslancev in podpornikov koalicije, se je že pokazala in se najverjetneje še bo, na primer pri socialni kapici; nasprotovanje ji je namreč napovedal Desus.