Gneča okoli vsebinsko votle sredine
Velika večina slovenskih strank se samoumešča v politični center in poudarja neideološkost
V času zdravstvene epidemije, ko politika prepričuje državljane, da smo se vsi znašli na istem čolnu, se dogaja tudi epidemija prebegov v politično sredino. V slovenskem prostoru razen stranke Levica ni parlamentarne stranke in ne novonastajajočega strankarskega projekta, ki zase ne bi trdil, da je sredinska stranka, ali pa vsaj levo- ali desnosredinska.
Politični spopad znotraj stranke Desus, v kateri so poslanci stranke uspeli obvladati že četrtega poslovodečega v stranki, od Aleksandre Pivec do Brigite Čokl, se je končal z navideznim premirjem, ko sta obe strani sklenili kompromis, da bo stranka poslej delovala kot stranka sredine. Vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša priznava, da ima stranka »članstvo tako z leve kot z desne strani« in da imajo »ideologijo na levi in na desni strani,« znotrajstrankarski kompromis pa so potegnili s samodeklariranjem za sredinsko stranko.
Profil politične sredinskosti v vladi Janeza Janše poudarjata tudi obe koalicijski partnerici, Nova Slovenija in SMC. V nasprotju s Počivalškom, ki ostaja politično zvest koalicijski pogodbi in predsedniku vlade, pa bivša vodja poslanske skupine SMC Janja Sluga povezovanje prvaka SMC z Andrejem Čušem in Francem Kanglerjem vidi kot obračanje SMC na desno. »SMC je tako sredino še bolj oslabila in skrajnosti so se okrepile,« je prepričana Sluga.
Sluga je zdaj vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki pa se po besedah iz Desusa prestoplega poslanca Jurija Lepa deklarira kot povezava, v kateri bodo »razmišljali sredinsko. V Stranki Alenke Bratušek so šli tako daleč, da so sredinski politični karakter stranke zapisali v svoj statut.
Tudi strankarski projekti, ki so nedavno nastali ali so v nastajanju, v zvezi s svojim profilom izpostavljajo politično sredinskost. Stranka Naša dežela je sredinska, razvojno socialna stranka, se je glasilo prvo sporočilo, ki ga je ob ustanovitvi stranke poslala Aleksandra Pivec. Nesojeni mandatar Koalicije ustavnega loka Jože P. Damijan je po propadli konstruktivni nezaupnici nemir v politični prostor vnašal z ugotovitvijo, da mora v slovenski politični prostor priti nova politična sila, nova sredinska stranka.
»Samodeklariranje v politično sredino označujem kot popolno vsebinsko izpraznjenost in votlo strategijo,« opredeljuje gnetenje strank v politični sredini dr. Samo Uhan, politolog iz Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV.
• Vse vladne stranke se opredeljujejo za sredinske.
• Da je SAB sredinska stranka, so zapisali v svoj statut.
• Sredina je del volilne baze, ki je precej socialno in liberalno naravnana.
»V vzdušju, ko se poskuša uveljaviti prepričanje, da je politični prostor razdeljen, se zdi sredina kot varen prostor, kamor lahko projiciraš čisto pragmatične, pogosto tudi nenačelne ideje, ki so lahko uporabne v vsakem trenutku,« pojasnjuje Uhan, pri tem pa navede primer predsednika SMC Počivalška. Šef SMC pogosto pravi, da ga ideologija ne zanima, ampak da rešuje konkretne težave ljudi. »Bolj politično neartikulirane in ideološke izjave od tega ni,« meni Uhan.
Uhan zagovarja tezo, da slovenska javnost ni razdeljena, vsaj okoli temeljnih političnih vrednot demokracije, svobode, varnosti in politične kulture ne. »Govorjenje o politični razklanosti ustreza ravno tistim, ki so vsebinsko izpraznjeni in iščejo politično sredino kot rešitev. To je fama in floskula, ki v empiriji nima nobene podlage,« trdi Uhan.
»Sredina pri nas je zlorabljen pojem. Sredina je del volilne baze, ki je precej socialno in liberalno naravnana. Gre za bazen volivcev, ki je volil LDS. Relativno gledano je še vedno največji bazen volivcev. Leta 2014 ga je na volitvah držal skupaj SMC, leta 2018 je bazen razpadel na LMŠ in ostanke SMC, kar nekaj sredinskih volivcev pa je ostalo doma,« pa ocenjuje Andraž Zorko iz Valicona.